Hripavost: zakaj moj glas hripa in kako si lahko pomagam?

Hripavost (disfonija) je pogosta težava, ki pa je k sreči običajno prehodne narave. Disfonija je spremenjena kakovost glasu, višine, glasnosti ali glasovnega napora, ki poslabša komunikacijo ali zmanjša z glasom povezano kakovost življenja. Hripavost je vokalna hrapavost in možna manifestacija disfonije. Disfonijo pogosto povzročijo benigna stanja, lahko pa je tudi glavni simptom resnega ali progresivnega stanja, ki zahteva takojšnjo diagnozo in zdravljenje (1,2).

Hripavost je razlog za približno 1 % vseh pregledov pri splošnem zdravniku. Vzroki za hripavost so lahko različni. Najpogosteje je vzrok za hripavost akutni (42,1 %) redkeje kronični laringitis (9,7 %), pogosto so vzrok hripavosti funkcionalne glasovne motnje (30 %) lahko benigni (10,7–31 %) in redko maligni tumorji (2,2–3 %). Poleg tega pa hripavost lahko povzročajo nevrogene motnje, kot so pareza glasilk (2,8–8 %), fiziološko staranje glasu (2 %) in psihogeni dejavniki (2–2,2 %). Hripavost je zelo redko manifestacija internistične bolezni (3).  

Glasovne motnje običajno delimo na organske in funkcionalne. Pri organskih glasovnih motnjah pri otorinolaringološkem pregledu odkrijemo strukturno okvaro, ki je vzrok za hripavost.

Organsko hripavost lahko razdelimo na strukturno (sprememba v sami zgradbi govoril, na primer lezija na glasilkah) ali nevrogeno (motnja v osrednjem ali perifernem živčevju). Funkcionalna glasovna motnja je posledica prekomerne ali napačne rabe ali celo zlorabe na videz anatomsko in funkcionalno normalnega vokalnega aparata. Posebna oblika funkcionalne hripavosti pa je psihogena hripavost, pri kateri ni prepoznan vzrok in je običajno posledica psiholoških dejavnikov (4,5,6). 

Kaj lahko povzroča hripavost?

Na kakovost glasu vpliva več različnih dejavnikov iz okolja, ali bolezni oziroma stanj, ki pripomorejo k nastanku organskih in funkcionalnih glasovnih motenj.

• Okužbe – bakterijske, virusne ali glivične okužbe grla, lahko pa so težave z glasom tudi pri okužbah nosu ali žrela ter pri okužbah spodnjih dihal (bronhitis, pljučnica)
• Alergije
• Hormonske motnje
• Nekatera zdravila
• Škodljive razvade predvsem kajenje
• Gastroezofagealni refluks
• Neugodni mikroklimatski dejavniki
• Bolezni grla (vozliči, polipi, papilomi, ciste, Reinkejev edem, izjemoma tumorji spodnjega žrela in grla)
• Lahko nevrološke okvare

Kadar hripavost ne izzveni ali če je povezana z zaskrbljujočimi simptomi, je potreben pregled pri otorinolaringologu. Vloga vizualizacije grla pri oceni in diagnozi je ključna.

Obisk pri specialistu otorinolaringologu je nujen, kadar se ob izkašljevanju ali v izpljunku pojavi kri, kadar gre za popolno izgubo glasu, v primeru pridružene bolečine, težkega dihanja, ali če opazite oteklino na vratu ter kadar hripavost vztraja več kot dva tedna. 

Zdravnik ORL specialist bo opravil celoten pregled ušes, nosu žrela in grla. Običajno grlo pregleda posredno s pomočjo ogledala. Pri tem si prikaže glasilke in oceni njihovo premičnost.

Pogosto uporabi za ogled grla tudi upogljiv ali rigiden endoskop, ki ga uvede skozi nos, oziroma skozi usta. 

Zdravljenje hripavosti

Glasovna terapija je pogosto uspešna pri zdravljenju funkcionalnih in organskih glasovnih motenj. Skrb za glas z drugim izrazom imenujemo tudi glasovna higiena ali glasovna nega. Pomeni način obnašanja, ki je ugoden za glas, saj zmanjšuje glasovno obremenitev, hkrati pa pozitivno vpliva tudi na celo telo (npr. zadostno vnašanje tekočine, počitek).

Kirurški poseg na glasilkah je indiciran za zdravljenje organskih sprememb grla, tudi tumorjev in pri neustreznem zaprtju glasilk. 

Farmakološko zdravljenje je lahko uspešno v primeru kroničnega laringitisa, katerega vzrok je gastroezofagealni refluks, ki se odziva na zdravljenje refluksne motnje. Empirično zdravljenje hripavosti z antibiotiki ali kortikosteroidi ni priporočljivo.

Kaj lahko sami naredimo za dober glas?

• Pomembna je zadostna hidracija. Svetujemo uživanje zadostne količine tekočin. Najbolj primerna pijača je voda ali zeliščni čaj.

• Ne kadite in se izogibajte pasivnemu kajenju. Dim draži glasilke. V cigaretah so snovi, ki dražijo sluznico dihal (nikotin, katrani in vroč vdihan zrak). Tudi rak glasilk najpogosteje opazimo pri posameznikih, ki kadijo.

• Izogibajte se dražečim snovem; Dražeči plini, laki, lepila, razkužila, čistila, dim, kemikalije, hišni prah, lesni, papirni prah, tekstilna vlakna, kovinski opilki, azbestna vlakna lahko dražijo vašo sluznico. Izogibajte se ustnim vodicam, ki vsebujejo alkohol ali dražilne kemikalije. Snovi, ki dražijo sluznico dihal, povzročajo njeno zadebelitev in s tem večjo maso glasilk. 

• Pomembno je upoštevati mikroklimatske dejavnike v okolju. Za normalno funkcioniranje in delovanje glasilk potrebujemo svež zrak, ki je primerne temperature in vlage. Zato je nujno redno prezračevanje prostorov, uporaba zaščitnih sredstev pri delu z dražečimi snovmi, oziroma uporabo različnih filtrov. V primeru draženja žrela ali grla si lahko pomagamo z inhalacijami slane vode.

• Izogibajte se pogovorom na hrupnih mestih. Zelo neugodno za glas je hrupno okolje, saj hrup v okolici sili govorca h glasnejšemu govorjenju in večjemu napenjanju mišic, ki sodelujejo pri tvorbi glasu. Če hrupa ne moremo zmanjšati, se za sporazumevanje rajši približamo osebi, kot pa da bi glasno govorili ali kričali. Na splošno pa v hrupu čim manj govorimo.

• Omejite glasovne obremenitve. Med glasovne obremenitve ne spadata samo govor in petje, pač pa tudi smeh, kašljanje, odkašljevanje, hrkanje. Govorite manj, bolj tiho in ne šepetajte. Razporedite svoje glasovne zmogljivosti preko dneva tako, da se ne boste utrujali. Poskusite ne pretiravati s svojim glasom. Izogibajte se govorjenju ali petju, ko je vaš glas hripav ali utrujen. Ne obremenjujte glasilk, ko ste bolni. Bolezen dodatno obremeni vaš glas. Med petjem ali govorjenjem vadite pravilne dihalne tehnike. Izogibajte se držanju telefona med pogovorom. Dolgotrajno stiskanje telefona med glavo in rameni lahko povzroči napetost mišic v vratu. Razmislite o uporabi mikrofona, kadar je to primerno. 

• Izogibajte se uporabi skrajnosti svojega glasovnega razpona, kot sta kričanje ali šepetanje. Preglasno in pretiho govorjenje lahko obremenita vaš glas. Ne zlorabljajte svojega glasu z oponašanjem živali, motorjev, kričanjem, pretiranim petjem in petjem izven svojega obsega. Pri glasovni zlorabi so izrazito prekomerno napete mišice, ki sodelujejo pri tvorbi in oblikovanju glasu, zato se hitro pojavi glasovna utrudljivost.

• Ohranite zdrav življenjski slog in prehrano. Izogibajte se uživanju začinjene hrane. Začinjena hrana lahko povzroči, da se želodčna kislina premakne v požiralnik, žrelo in grlo, kar povzroči zgago ali GERB. V svojo prehrano vključite veliko polnozrnatih žitaric, sadja in zelenjave. Ta živila vsebujejo vitamine A, E in C. Pomagajo tudi pri ohranjanju zdrave sluznice, ki obdaja grlo.

• Privoščite si dovolj počitka. Fizična utrujenost negativno vpliva na glas. 

• Pogosto si umivajte roke, da preprečite prehlad ali gripo.

• Redno telovadite. Vadba poveča vzdržljivost in mišični tonus. To pomaga zagotoviti dobro držo in dihanje, ki sta potrebna za pravilen govor.

Hripavost zahteva glasovni počitek. Če imate poškodbo kolena ne smete teči, temveč morate počivati. Tudi glasilki sta del vašega telesa, ki se lahko okvarita ali utrdita. Podobno morajo glasilke počivati v primeru hripavosti, najboljši počitek za glasilke je molk. 

Viri

1. Born H, Rameau A. Hoarseness. Med Clin North Am; 2021 Sep;105(5):917-938
2. Stinnett S, Chmielewska M, Akst LM. Update on Management of Hoarseness. Med Clin North Am. 2018 Nov;102(6):1027-1040.
3. Reiter R, Hoffmann; Pickhard A, Brosch S. Hoarseness – causes and treatments, Dtsch Artzleb Int; 2015 May 8;112(19):329-37.
4. Hočevar Boltežar I. Prevalence and risk factors for voice disorders in priest. Wien Klin Wochenschr 2009;121:276-281
5. Hočevar Boltežar Irena. Fiziologija in patologija glasu in govora ter izbrana poglavja iz patologije govora. Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2008
6. Duffy JR, Yorkston KM . »Medical interventions for Spasmodic Dysphonia and some related conditions: A systematic review«. Journal of Medical Speech-Language Pathology. 2003