Kaj je Timpanometrija? Kako se jo uporablja?

Timpanometrija je diagnostična metoda, s katero pridobimo podatke o funkcionalnem stanju srednjega ušesa. To je ključnega pomena pri ugotavljanju morebitnih težav, ki vplivajo na sluh. Srednje uho vključuje bobnič, slušne koščice,  Eustahijevo trobljo in pnevmatski sistem senčne kosti. Vse strukture igrajo pomembno vlogo pri prenosu zvoka do notranjega ušesa. 

Definicija in vloga timpanometrije

Timpanometrija je neinvazivni postopek, ki meri odziv srednjega ušesa na različne zračne tlake. Namenjen je preučevanju gibljivosti  oziroma podajnosti bobniča ter spremljanju odziva srednjega ušesa na spremembe tlaka. V nasprotju z običajnim slušnim testom, ki preverja sposobnost slišanja, timpanometrija preverja funkcionalnost srednjega ušesa.

Timpanometrija nam omogoča, da ocenimo gibljivost bobniča in prepoznamo morebitne težave v srednjem ušesu. Zaradi nujnosti zagotovitve prostega sluhovoda pred preiskavo vedno opravimo otorinolaringološki pregled. Pri perforaciji (luknji) bobniča preiskave ne izvajamo.

Za izvedbo preiskave se uporablja naprava timpanometer. To je instrument, ki se uporablja za merjenje delovanja srednjega ušesa. Obstaja več različnih vrst; nekateri lahko opravljajo le nekaj testov, kot so timpanometrija in meritve akustičnega refleksa. Bolj napredni timpanometri omogočajo bolj celovito oceno delovanja srednjega ušesa.

Postopek timpanometrije

To je relativno hiter test, saj ob pravilni izbiri nastavka za sondo in dobrem sodelovanju pacienta traja le nekaj minut.

• Priprava: zdravnik specialist pacienta najprej pacienta pregleda in po potrebi očisti uho. Nato pacient sedi ali leži udobno, medtem ko se majhna sonda vstavi v zunanji del sluhovoda tako, da ga zatesni. Pacienta se opozori, da bo slišal nizek ton (226Hz) in občutil rahel vlek (v sluhovodu se ustvari podtlak). Ko je sonda pravilno nameščena se pacienta opozori, naj ne govori ali premika čeljusti in aktivira se test.
• Spreminjanje tlaka: Sonda spreminja zračni tlak v ušesnem kanalu, pri čemer beleži odziv srednjega ušesa pri različnih tlakih.
• Grafikon timpanometrije: Rezultati se prikažejo na grafikonu, imenovanem timpanogram, ki odraža gibljivost bobniča in volumen sluhovoda.

Razumevanje rezultatov timpanometrije

Tip A: Prikazuje normalen odziv srednjega ušesa na spremembe tlaka. Specifično, pri tem tipu timpanograma je krivulja simetrična in doseže najvišjo točko na sredini, kar pomeni, da je bobnič enako občutljiv na tlak tako v pozitivni kot v negativni smeri.

Tip B: Predstavlja drug tip oblike krivulje, ki se pojavi pri timpanometriji, in označuje drugačen odziv srednjega ušesa na spremembe tlaka. Pri tipu B timpanograma je krivulja ravna, kar kaže na pomanjkanje odziva na spremembe tlaka znotraj ušesnega kanala. Omejena gibljivost je lahko povezana s tekočino v srednjem ušesu ali zamašeno Eustahijevo trobljo. V primeru tipa B timpanograma je potreben dodaten pregled in ocena  s strani specialista otorinolaringologa, da se ugotovi vzrok za nenormalen odziv srednjega ušesa.

Tip C: Označuje nepravilno odzivanje srednjega ušesa na spremembe tlaka. Tip C timpanograma je lahko povezan s stanji, kot so disfunkcija Eustahijeve troblje, prehladi ali drugimi težavami, ki vplivajo na zračenje srednjega ušesa. Podobno kot pri tip B timpanogramu, je natančna interpretacija rezultatov opravljena s strani specialista otorinolaringologa.

Pomen timpanometrije pri diagnosticiranju bolezni ušes

Nepogrešljiva je kot pomoč pri diagnozi različnih stanj in omogoča tudi spremljanje teh stanj skozi čas, kar je ključno za spremljanje pacienta in ustrezno zdravljenje.

Med boleznimi in stanji, ki jih lahko timpanometrija pomaga identificirati, so:

• Vnetje srednjega ušesa (Otitis media): Timpanometrija se pogosto uporablja za oceno prisotnosti tekočine v srednjem ušesu, kar lahko kaže na otitis media. Tipi B in C timpanogramov sta lahko povezana z otitisom media.
• Disfunkcija Eustahijeve troblje: Timpanometrija lahko pomaga pri prepoznavanju težav z Eustahijevo cevjo, ki povezuje srednje uho z zadnjo stranjo nosu in žrela. Tip C timpanograma je pogosto povezan s težavami z Eustahijevo cevjo.
• Vnetje sinusov: Težave s sinusi lahko vplivajo na rezultate timpanometrije.

Še enkrat je pomembno poudariti, da samo rezultat timpanometrije ni dovolj za postavitev diagnoze. Rezultate timpanometrije je treba vedno interpretirati v kontekstu celotne klinične slike posameznika.  Tako bo specialist otorinolaringolog opravil še dodatne preiskave in natančno diagnosticiranje in zdravljenje. Takšen pristop uporabljamo tudi pri ORL medicina, da dobimo čim bolj natančno sliko vašega stanja, vi pa dobite kvalitetne informacije, nasvete in pomoč pri reševanju teh težav.

Kdo potrebuje timpanometrijo?

Priporoča se posameznikom s težavami s sluhom, ponavljajočimi se ušesnimi okužbami, tinitusom (šumenje v ušesih) ali drugimi simptomi, ki kažejo na možne težave s srednjim ušesom. Ta test se pogosto izvede pri otrocih, saj je neinvaziven. Otrokom lahko z isto napravo, na kateri pa je poleg timpanometrije možna tudi meritev zvočnega sevanja ušesa (otoakustične emisije) objektivno izmerimo tudi sluh in tako dobimo tudi sliko kako otrok sliši.

Tveganja in premisleki

Običajno je varna, vendar se lahko pri nekaterih ljudeh pojavijo manjše nelagodje ali omotica med testom. Timpanometrija se ne izvaja pri pacientih, ki imajo perforiran bobnič.

Povzetek

Timpanometrija je dragocen diagnostični instrument, ki omogoča zgodnje odkrivanje in spremljanje težav s srednjim ušesom. Redni pregledi s to metodo so ključni za pravočasno zdravljenje in preprečevanje morebitnih zapletov, s čimer prispeva k ohranjanju zdravja ušes in celovitega sluha.

Viri:

1. Božič M. Zgodnje odkrivanje in začetna obravnava otrok z izgubo sluha. In Avdiometrija, vestibulometrija in avdiološka elektroakustika v vsakdanji praksi, ed. Battelino S. Ljubljana: Katedra za ORL MF Univerze v LJ, UKCLJ: Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Avdiovestibuloški center, 2017. pp.89-90
2. American Speech-Language-Hearing Association. (2019). “Tympanometry.”
3. Shahnaz, N. (2008). “Clinical applications of tympanometry.” Otolaryngologic Clinics of North America, 41(3), 441-456.
4. Sataloff, J., & Hawkshaw, M. (2017). “Tympanometry.” StatPearls.