Tinitus (šumenje in piskanje v ušesih) – vzroki in zdravljenje

Tinitus napolni naša ušesa s zvokom, ki ga nihče drug ne sliši. Ime izhaja iz latinske besede tinnitus, ki pomeni zvonenje in predstavlja ´fantomski´ zvok, ki ga posameznik zaznava v ušesih (enem ali obeh) ali difuzno v glavi, v odsotnosti realnega zvoka v okolici. To je pogosta težava, ki prizadene več kot 740 milijonov ljudi po celem svetu. ⁽¹⁾ Tinitus lahko povzroči hudo nelagodje in vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Tinitus ni bolezen, temveč simptom različnih bolezenskih stanj, poškodb ali stresa. 

Tinitus je najpogosteje zaznan kot visokofrekvenčno zvonenje, bolj redko pa kot šumenje, piskanje, prasketanje ali pokanje. Pojavi se lahko tudi kratkotrajni tinitus npr. po obisku glasnega koncerta, na 10-15% pa je ocenjena prevalenca kroničnega tinitusa med odraslimi in narašča s starostjo – vrh je dosežen med 60 in 69 letom. Doživljanje in vpliv tinitusa na kvaliteto življenja je med posamezniki zelo različno. Večina z njim živi normalno, nekaterim pa celo onemogoča vsakodnevno funkcioniranje. Najpogosteje povzroča nespečnost (zaznavanje zvečer v tišini je še bolj izrazito), težave pri koncentraciji in slabše slušno razumevanje. ^{(2, 3)}

Poznamo dve skupini tinitusa, in sicer subjektivnega ter objektivnega. Pri subjektivnem naj bi šlo za zvok, ki ga sliši le bolnik, pri objektivnem pa bolnik in preiskovalec (ponavadi s pomočjo avskultacije). Ta delitev se ne sklada z osnovno definicijo samega tinitusa in je verjetno objektivnega bolje imenovati somatski, ker izvira iz telesa in se prenaša do ušesa. Vzrok zanj so lahko mišične kontrakcije (predvsem nazofarinksa ali srednjega ušesa), turbulenten tok krvi ali težave s temporomandibularnim sklepom. Kot podvrsto poznamo tudi pulzatilni tinitus. Povzročajo ga lahko arteriovenske malformacije, tumorji, stenoza karotidne arterije, aortna stenoza ali povišan srčni minutni volumen, kot na primer pri anemiji. ^{(2,  4)}

Vzroki za pojav tinitusa

Vzrokov za pojav tinitusa je več. Pomembno je, da specialist otorinolaringolog odkrije, oziroma izključi morebitno bolezen ali okvaro zaradi katere bi se lahko pojavil tinitus.

Akustična travma in starostna izguba sluha (starostno pogojena izguba sluha prizadene 1 od 3 odraslih, starejših od 65 let) sta najpogostejša vzroka za tinitus, sledijo jima poškodba glave, eksplozije, nihajna poškodba vratu, vnetja ušes in stres. ⁽⁵⁾ Poslabšajo ali celo povzročijo ga lahko tudi ušesne operacije, splošna anestezija, ototoksična zdravila (aminoglikozidi, diuretiki zanke, kemoterapevtiki, antimalariki, salicilati) in neototoksična zdravila (antidepresivi, antiepileptiki, antihipertenzivi, blokatorji beta adrenergičnih receptorjev, opioidi, kofein, antihistaminiki). ⁽⁶⁾ Če vas skrbi pojav tinitusa zaradi zdravil, se posvetujte s svojim zdravnikom o neželenih učinkih zdravil in možnih alternativah. Tinitus je lahko tudi simptom različnih bolezni kot so Menierova bolezen, vestibularni švanom, otoskleroza, multipla skleroza, Wilsonova bolezen in intrakranialna hipotenzija. ⁽⁴⁾ Če je tinitus posledica nevroloških obolenj, se lahko kaže skupaj s težavami pri hoji, govorjenju ali ravnotežju.

Tudi kajenje je posredni dejavnik, ki lahko poveča tveganje za razvoj tinitusa. Študije v Savdski Arabiji so pokazale, da kadilci pogosteje doživljajo težave s sluhom v primerjavi z nekadilci. Poleg tega se z večanjem števila pokajenih cigaret ali z daljšim kajenjem te težave še povečujejo. S tem se posredno veča tudi možnost razvoja tinitusa zaradi naglušnosti. Nasprotno pa ni prepričljivih dokazov, ki bi direktno povezovali kajenje in nastanek tinitusa. ⁽⁷⁾ Izogibanje kajenju lahko zmanjša tveganje za izgubo sluha in s tem razvoj tinitusa.

Kronični tinitus

Kronični tinitus je pogosto povezan s psihosomatskimi obolenji. Tinitus imajo pogosto bolniki, ki se zdravijo zaradi depresije, nespečnosti, tesnobnih stanj, Pogosto pa se tinitus pojavi ali pojača ob stresnih stanjih.Obstaja več teorij nastanka tinitusa, ki se med seboj ne izključujejo, saj tinitus lahko nastane kot posledica okvar ali sprememb različnih struktur na poti zaznavanja, procesiranja in čustvenega doživljanja zvoka.

Ker je velikokrat povezan z izgubo sluha in ker ga zaznavamo v ušesih, so prve teorije kot vzrok izpostavile poškodbo notranjega ušesa – polža (cohleae). Zdaj prevladuje mnenje, da možgani zaradi patoloških sprememb v ušesu in slušnem živcu prejemajo spremenjene signale, ki povzročijo plastično preoblikovanje v centralnih slušnih strukturah, kar se odraža kot tinitus. Tinitus je tako nekakšno napačno zaznavanje zvoka v možganih. ⁽²⁾

Zdravljenje tinitusa

Poznamo kar nekaj možnosti zdravljenja tinitusa. Nekatere zmanjšajo intenziteto tinitusa ali ga celo povsem odpravijo, druge pa se osredotočajo predvsem na zmanjšavanje neprijetnih občutkov, ki ga spremljajo. Zdravljenja med seboj niso izključujoča, tako je velikokrat uspešna prav kombinacija različnih možnosti zdravljenja (npr. kognitivne in zvočne terapije). ⁽⁸⁾ 

Odvisno od vzroka nastanka tinitusa, se izbere tudi zdravljenje. Potrebno je poudariti, da je obvezen pregled pri specialistu otorinolaringologu, predvsem zato, da z ustreznimi diagnostičnimi postopki izključi redkejše, nevarnejše vzroke, kot na primer vestibularni švanom (tumor slušno-ravnotežnega živca). Pri zdravljenju so zelo pomembni tudi pozitiven odnos terapevta in sodelovanje ter edukacija bolnika, da razume osnovno anatomijo in funkcijo ušesa ter rezultate opravljenih preiskav. ⁽⁹⁾ 

Pri  nas bo zdravnik specialist otorinolaringologije  pridobil vašo anamnezo. Pozanimala se bo, ali imajo drugi družinski člani težave z izgubo sluha, ali preživite veliko časa v hrupnem okolju, delate v hrupu ali če ste bili izpostavljeni glasnemu hrupu zaradi enkratnega dogodka. Zanimalo jo bo tudi, katera zdravila jemljete. Nato bo opravila fizični pregled ušes, nosu žrela in grla. Temu sledijo dodatne preiskave za oceno stanja bobniča in meritve sluha. Prvo se običajno preveri podajnost (impedanca) bobniča, tako imenovana timpanometrija. Nato sledijo meritve sluha ali TOAE (tranzitorna otoakustična emisija), ki je objektivna preiskovalna metoda katero preverimo delovanje vaših čutnic v notranjem ušesu, ali standardni test sluha (avdiometrija), s katero bomo preverili vašo sposobnost slišanja različnih tonov. Občasno lahko zdravnik predlaga tudi slikovno diagnostiko, običajno MR slikanje glave.

Naročite se na pregled ušes in testiranje sluha.

Pri nas lahko poleg klasičnih testiranj sluha, opravimo tudi akustično meritev sluhovoda.

Zdravila

Žal zdravilo, ki bi bilo namenjeno prav zdravljenju tinitusa, ne obstaja. Za antidepresive ni dokazov, da bi zmanjšali inteziteto tinitusa, so pa primerna izbira pri ljudeh, ki obenem trpijo zaradi težav s spanjem, depresije ali anksioznosti. ^{(2, 8)}  

Vedenjsko kognitivna terapija

Vedenjsko kognitivna terapija posameznika nauči sprejeti tinitus, usmeriti pozornost drugam, razne sprostitvene tehnike in kako se soočiti s situacijami, v katerih se zaradi tinitusa počuti neprijetno. Uspešna je v do 80%. Cilj terapije ni odpraviti tinitus, ampak spremeniti odnos in čustveni odziv na tinitus ter izboljšati kvaliteto življenja. ⁽¹⁰⁾

Terapija z zvokom

To je ena največkrat uporabljenih in uspešnih metod zdravljenja, ali bolje, prikrivanja tinitusa. Uporabnik si predvaja zvok, bodisi iz naprave v prostoru ali manjše naprave, ki jo lahko stalno nosi za ušesom in s tem ‘zamaskira’ tinitus. Izbira lahko med več različnimi sproščujočimi, večinoma monotonimi zvoki in njihovo jakostjo. ⁽¹¹⁾ 

Dobro učinkovita (uspešna v 80%) in poznana je tudi terapija, ki pospeši navajane na tinitus in združuje zvočno terapijo ter svetovanje (ang. Tinnitus retraining therapy – TRT). Traja približno eno leto in pol, temelji pa na nevrofiziološkem modelu, ki poudarja, da so za razumevanje in zdravljenje kliničnih težav (negativnih čustev), ki se pojavijo pri tinitusu, pomembne predvsem povezave slušnega korteksa z limbičnim in avtonomnim sistemom. ⁽¹²⁾ 

Tudi v Sloveniji delujejo tako imenovane ‘tinitus skupine’, ki temeljijo na TRT. Za več informacij glede teh skupin nas lahko kontaktirate.

Terapija sočasne izgube sluha in tinitusa

Tinitus je pogost spremljevalec izgube sluha. Že uporaba najosnovnejšega slušnega aparata v večini primerov izboljša ali odpravi tinitus. Na voljo pa so tudi bolj sofisticirani slušni aparati, ki poleg ojačitve zunanjih zvokov v območju izgube sluha, lahko obenem proizvajajo določen šum ali glasbo (katere glasnost, frekvenco in tempo lahko spreminjamo) in s tem delno ali popolnoma prekrijejo tinitus. ⁽¹²⁾ V primeru praktično popolne gluhote in hudega tinitusa pride v poštev vsaditev polžkovega vsadka, ki izboljša težave s tinitusom pri 90%, pri 37-61% pa ga popolnoma odpravi. Žal pa po vsaditvi lahko pride do novonastalega tinitusa, in sicer v 5-12%. ⁽¹³⁾

Preventiva za tinitus

Zaščita vaših ušes je eden od najenostavnejših načinov, da preprečite ali preložite pojav tinitusa. Začnite z razmislekom o vseh svojih rednih dejavnostih. Morda niste pozorni na vse okoliščine v katerih izpostavljate svoja ušesa glasnemu hrupu in zvokom. Tu je nekaj potencialnih dejavnosti, ki lahko vplivajo na vaš sluh:

• Na delovnem mestu. Morda delate v gradbeništvu, vrtnarstvu ali okoli glasnih strojev, kot je proizvodna linija. Zaščitite svoj sluh  z ustreznimi čepi za ušesa.
• Na vadbi. Veliko telovadnic predvaja glasno glasbo, da motivira ljudi pri vadbi. Če je to vaš primer, uporabljajte čepe za ušesa, da zaščitite svoje ušesa ali pa se umaknite glasnemu viru zvoka.
• Na koncertih in v kinematografih. To je še eno okolje, kjer ima smisel uporabiti čepe za ušesa.
• Vsakič, ko uporabljate slušalke z veliko glasnostjo zvoka. Zaščitite svoja ušesa tako, da ohranite nizko glasnost.
• V prometu, predvsem na motorju ali kolesu so vozniki izpostavljeni hrupu.

Za vse zgoraj naštete primere lahko pri nas naredimo tudi čepke po meri ušesa za zaščito sluha.

Zaključek

Vsakodnevno se s tinitusom sooča razmeroma veliko število ljudi. Večkrat je povezan z izgubo sluha in večinoma ne predstavlja nevarnega stanja. Poleg perifernega in centralnega slušnega sistema, so v njegov nastanek vpletene še druge regije v možganih. Da se tinitus izrazi kot klinični problem, je odgovorna vpletenost limbičnega sistema. Čeprav poznamo kar nekaj možnosti terapije, zdravljenje tinitusa še vedno predstavlja velik izziv.

Asist. Manja Hribar, dr. med

• specialistka otorinolaringologije

Dr. Katja Kladnik Stabej, dr. med.

• specialistka otorinolaringologinja

 Viri:

1. Jarach CM, Lugo A, Scala M, van den Brandt PA, Cederroth CR, Odone A, Garavello W, Schlee W, Langguth B, Gallus S. Global Prevalence and Incidence of Tinnitus: A Systematic Review and Meta-analysis. JAMA Neurol. 2022 Sep 1;79(9):888-900. 
2. Henry JA, Dennis KC, Schechter MA. General review of tinnitus: prevalence, mechanisms, effects, and management. J Speech Lang Hear Res. 2005;48:1204–1235. 
3. Kochkin S., Tyler R., Born J. MarkeTrak VIII: The Prevalence of Tinnitus in the United States and the Self-reported Efficacy of Various Treatments. Hearing Review.2011;18(12):10-27. dostopno na: http://www.hearingreview.com/all-news/17174-marketrak-viii-the-prevalence-of-tinnitus-in-the-united-states-and-the-self-reported-efficacy-of-various-treatments 
4. Lockwood AH, Salvi RJ, Burkard RF. Tinnitus. New England Journal of Medicine. 2002;347:904-910
5. Meikle MB, Creedon TA, Griest SE. (2004) Tinnitus Archive, second edition. Dosegljivo na: http://www.tinnitusarchive.org/dataSets/1/ 
6. Enrico P, Goodey R. Complications to Medical Treatment. In Textbook of Tinnitus, eds Møller AR et al. New York: Springer, 2011. pp.343 – 361.  
7. Alateeq M, Alnizari O, Hafiz TA. Measuring the Effect of Smoking on Hearing and Tinnitus Among the Adult Population in the Kingdom of Saudi Arabia. Cureus. 2023 May 30;15(5):e39689. doi: 10.7759/cureus.39689. PMID: 37398742; PMCID: PMC10308450.)
8. Jastreboff PJ, Hazell JW. A neurophysiological approach to tinnitus: clinical implications. Br J Audiol. 1993;27:7-17.  
9. Greimel KV, Herwig BK.Cognitive Behavioral Treatment (CBT). In Textbook of Tinnitus, eds Møller AR et al. New York: Springer, 2011. pp.557-561.  
10. Bo LD, Baracca G, Forti S, Norena A. Sound stimulation. In Textbook of Tinnitus, eds Møller AR et al. New York: Springer, 2011. pp.597-604.  
11. Soleymani T et al. Surgical approaches to tinnitus treatment: A review and novel approaches. Surgical neurology international. 2011;2:154 
12. Jastreboff PJ. Tinnitus retraining therapy. In Textbook of Tinnitus, eds Møller AR et al. New York: Springer, 2011. pp.575-596.  
13. Eggermont JJ, Roberts LE. The neuroscience of tinnitus.Trends Neurosci. 2004;27:676-682.