Vaje za ravnotežje (preprečite padce in vrtoglavico)

Ravnotežje vpliva na naše gibanje in posledično na vse naše vsakdanje aktivnosti. Na hojo, oblačenje, vstajanje iz sedeča položaja, obisk trgovine, vožnjo avtomobila,  itd. Težave z ravnotežjem poslabšajo občutek stabilnosti in lahko otežijo že samo stanje pokonci, kar nam onemogoči sposobnost ohranjanja težišča na površini. 

Občutek ravnotežja je rezultat stalnega prenosa informacij med ušesi, očmi, podpornimi tkivi  in možgani. Ko se ta prenos prekine ali poslabša, je ravnotežje okrnjeno, pojavi se lahko tudi vrtoglavica. Kar povzroči večjo verjetnost resnega padca. Resen padec pa nas lahko stane neodvisnosti ali celo življenja. 

Vzroki za težave z ravnotežjem

Težave se pojavijo, ko različni vzroki vplivajo na senzorični sistem, mišice, sklepe in živčni sistem, ki pa so ključni za ohranjanje stabilnosti telesa.

Vzroki za težave z ravnotežjem so:

• Težave z notranjim ušesom (okužbe, Menierova bolezen,…)
• Slabši vid (slabše usklajevanje vidnih informacij)
• Slabost mišic in kosti
• Bolezni srca in ožilja  
• Posturalna hipotenzija: nizek krvni tlak, ki se pojavi, ko vstanete iz sedečega ali ležečega položaja.
• Nepravilnosti v živčnem sistemu (poškodbe možganov, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen,…)
• Motnje krvnega obtoka (slaba oskrba možganov s krvjo, lahko povzroči omotico in nestabilnost)
• Anemija (lahko povzroči utrujenost in šibkost mišic)
• Poškodbe glave
• Staranje (zmanjša se mišična masa, obseg gibanja,…)
• Zdravila (stranski učinki)
• Dehidracija (premajhen vnos tekočine lahko povzroči omotico)

Ker je lahko veliko vzrokov za težave z vrtoglavico je pomembno, da obiščete specialista, da s potrebnimi preiskavami poiščete vzrok vaših težav.

Simptomi težav z ravnotežjem

• Vrtoglavica ( imate občutek, da se prostor vrti okoli vas ali se vi vrtite v prostoru)
• Omotica
• Omedlevica
• Zamegljen vid
• Občutek nestabilnosti (kot da boste padli, da se tla premikajo,…)

Dejavniki tveganja

Najpogostejši dejavniki tveganja za nestabilnost in padec so:

• Starost, zaradi fizičnih sprememb, ki se pojavljajo s starostjo (starostna izguba mišične mase, zmanjšana gostota kosti, slabše delovanje ravnotežnega organa, upočasnitev refleksov)
• Slabši vid (napačna dioptrija, bolezni oči, ostale motnje vida,…)
• Težave s sluhom (slabši sluh lahko vpliva na orientacijo, zaznavanje okolja)
• Okvare ravnotežnostnega organa
• Nevrološke bolezni (Parkinsonova bolezen, multipla skleroza, stanje po možganski kapi)
• Nekatere kronične bolezni (motnje srčnega ritma, visok krvni tlak, diabetes, artritis, …)
• Neustrezna obutev (obrabljeni podplati ali slabo oprijemljivi podplati povečujejo tveganje za zdrs in padec)
• Neustrezno domače okolje (preproge, gladke površine, slaba osvetlitev,…)

Upravljanje in preprečevanje teh dejavnikov je ključno za ohranjanje vašega ravnotežja in zdravja. Redna fizična aktivnost, redni pregledi pri zdravniku, urejena zdravila, izboljšanje domačega okolja in druge oblike preventive bistveno zmanjšajo tveganje za padce.

Vloga ORL Medicine pri diagnosticiranju težav z ravnotežjem

Pri diagnosticiranju vzrokov za težave z ravnotežjem je ORL specialist ključna oseba, ki lahko s pregledom in testi ugotovi okvaro perifernega organa za ravnotežje v notranjem ušesu ( vestibularni aparat). 

S kliničnim pregledom – temeljito anamnezo in preiskavo pacientovih simptomov (kakšna so težave z ravnotežjem, kako pogosto se pojavijo, koliko časa trajajo in ali jih sprožijo morebitni sprožilci) se ORL specialist prvo odloči za meritve sluha. Z meritvijo sluha preveri slušno funkcijo in izključi morebitne težave, ki bi izhajale iz ušesnega sistema.

Sledi vestibularni pregled, ki obsega enega ali pa kombinacijo spodaj navedenih diagnostičnih postopkov:

–Rombergov test-ocenjuje sposobnost ohranjanja ravnotežja med stanjem

–vHIT test– test preverja refleks med ušesi in očmi, kot odziv na hitre premike glave

–VNG – Videonistagmografija. Meri gibanje oči med različnimi gibalnimi in vizualnimi stimulacijami. Uporablja se za oceno vestibularnega živca in funkcije notranjega ušesa.

–VTG – bitermalni kalorični test z vodo, pri preiskavi ocenjujemo reakcije, ki jih izzovemo z draženjem enega ali drugega labirinta (del notranjega ušesa, ki je odgovoren za ravnotežje).

– CDP računalniška dinamična posturografija – To je ena najsodobnejših preiskav za pomoč pri ugotavljanju in rehabilitaciji oseb s težavami ravnotežja. S pomočjo te preiskave lahko napovemo verjetnost padcev pri posamezniku.

ORL specialist vas lahko napoti tudi na nadaljnje preiskave (MR glave in vratne hrbtenice, pregled pri nevrologu, kardiologu, UZ vratnih žil, itd.), če je mnenja, da motnje ravnotežja ne izhajajo iz notranjega ušesa. 

Vaje za izboljšanje ravnotežja

Z vajami za ravnotežje (vestibularne vaje) aktiviramo možgane in sisteme, ki sodelujejo pri ohranjanju ravnotežja. Krepitev teh povezav je pomembna za kompenzacijo morebitne okvare, hkrati pa z vajami  krepimo mišice, izboljšamo koordinacijo, zavedanje telesa in prilagajanja na spremenljive pogoje (neravna površina, poledica,…).  Z njimi tudi ohranjamo gibljivost telesa, s tem pa povečamo stabilnost in zmanjšamo tveganje za padec. 

Pri ponovnem vzpostavljanju ravnotežja je zelo pomembno, da aktivno sodelujete in izvajate ustrezne vaje. Vaje pospešijo prilagoditev možganov na delovanje okvarjenega čutila za ravnotežje ali na delovanje drugega okvarjenega organskega sistema, ki vpliva na ravnotežje. 

Če ne morete stati, začnite z vajami v ležečem položaju. Ko vaše stanje dopušča, lahko opravljate vaje sede, in končno tudi stoje. Če je vrtoglavica prehuda ali imate težave pri izvajanju vaj, vajo preskočite. 

Vaje leže na hrbtu

1. Glava in telo mirujeta, oči odpremo in pogledamo navzgor, navzdol, od leve proti desni in obratno. 

2. Nato pogled osredotočimo na prst, ki ga približujemo in oddaljujemo od obraza. 

3. Nato premikamo glavo pri odprtih očeh najprej naprej, nato nazaj, nato glavo nagibamo počasi v levo in desno. 

Vaje sede

1. Glava in telo mirujeta, oči odpremo in pogledamo navzgor, navzdol, od leve proti desni in obratno. 

2. Nato pogled osredotočimo na prst, ki ga približujemo in oddaljujemo od obraza. 

3. Sklonimo se naprej in napravimo gib, kot bi želeli pobrati predmete s tal. 

4. Krožimo z glavo v levo in desno z odprtimi očmi in nato z zaprtimi očmi. 

Vaje stoje 

1. Vstajamo iz sedečega položaja z odprtimi, nato z zaprtimi očmi. 

2. V višini oči si podajamo žogico iz ene v drugo roko. 

3. Vstajamo iz sedečega položaja in se pri tem obrnemo okoli svoje osi. 

Med hojo

1. Hodimo po ravni črti z odprtimi, nato z zaprtimi očmi. 

2. Hodimo tako, da postavljamo nogo pred nogo z odprtimi nato z zaprtimi očmi. 

3. Stojimo na eni nogi z odprtimi in nato z zaprtimi očmi. 

Varnostni nasveti pri izvajanju vaj

Varnost pri izvajanju vaj za ravnotežje je ključnega pomena.  Pri najbolj nestabilnih osebah je najbolje, da vaje izvajajo pod nadzorom. Tudi sicer je priporočljivo, spremljanje pod nadzorom (meritve posturografije, kineziolog), zato, da se vaje pravilno prilagodi in poskrbi, da so pravilno izvedene. Če je potrebno uporabljajte pripomočke, kot so hodulje, bergle, opornice, stenski ročaji, da se v primeru nestabilnosti lahko kam primete. Nosite ustrezno obutev z dobrim oprijemom, tla pa naj bodo čista, stabilna, ravna in brez ovir. 

Težavnost vaj je potrebno postopno oteževati, če vaje opravljate prvič ali začenjate z vadbo po poškodbi, naj bo težavnost vaj temu primerna. Postopno uvajajte težje vaje, da preprečite izgubo ravnotežja ali padec.

Vaje izvajajte na varnem mestu, kjer je mogoče nadzorovati kaj se dogaja okoli vas, še boljše pa je, če je nekdo okoli vas, ki bi vam lahko priskočil na pomoč v primeru težav. 

Dodatni načini za preprečevanje padcev

Da se izognete padcem v domačem okolju, svetujemo, da odstranite preproge ali pa jih fiksirate z dvostranskim lepilnim trakom. Imejte nameščeno ograjo na stopnicah, ročaje v kopalnici. Stvari, ki ji pogosto uporabljate imejte na dosegu rok. Predvsem pa naj bodo prostori dobro osvetljeni in ne hodite v temi po hiši. 

Ohranjajte telesno težo, ki je za vas zdrava,  s telesno aktivnostjo s katero boste okrepili tudi svoje jedro in stabilizirali celotno telo. Ne vstajajte prehitro, hodite počasi – vzemite si čas. 

Zaključek

Nenehne težave z ravnotežjem vplivajo na kakovost našega življenja, obenem pa ga lahko tudi močno ogrozijo. Za specialistično diagnostiko se je potrebno naročiti pri ORL specialistu na ORL pregled, da s testi določi kje bi se lahko nahajal vzrok vaših težav. Za odpravo težav z ravnotežjem in preprečitev padca, pa lahko veliko naredite tudi sami s primernimi vajami in z zdravim življenjskim slogom.