Zamašeno uho, občutek polnosti in šumenje: kaj je lahko narobe?

Občutek polnosti oz. zamašenega ušesa, ki ga lahko spremlja tudi šumenje, je moteč in neprijeten simptom, ki vpliva na vsakdanje življenje posameznika. Ta težava se lahko pojavlja iz različnih vzrokov, od preprostega nabiranja ušesnega masla do bolj kompleksnih težav, kot so okužbe ali še kaj hujšega.

Vzroki za pojav zamašenega ušesa, glede na področje

Vzrokov za šumenje, zamašeno uho in občutek polnosti v ušesu je izjemno veliko.

Glede na anatomijo ušesa, se lahko vzrok skriva v področju zunanjega ušesa (sluhovod do bobniča), srednjega ušesa (bobnič, votlina srednjega ušesa, Eustahijeva troblja, pnevmatični sistem senčne kosti) ali notranjega ušesa (polžek) (1). 

Zunanje uho

Najpogostejši vzrok zamašenega ušesa je ušesni zamašek (ceruminalni zamašek, čep), ki se nahaja v zunanjem ušesu in sicer v sluhovodu. Ušesno maslo je nekaj povsem običajnega in je naravna zaščita ušesa. Ščiti kožo zunanjega sluhovoda, omogoča njegovo čiščenje in mazanje, hkrati pa deloma ščiti pred vdorom bakterij, gliv, žuželk in vode (2). Ceruminalni zamašek (cerumen obturans) je strdek iz ušesnega masla, odluščene kože sluhovoda in okolnega prahu, ki zapre sluhovod. Nastane zaradi motenj pri izločanju ušesnega masla (hiper oziroma hipofunkcija žlez mastilk), pogosteje pa zaradi oviranega odstranjevanja ušesnega masla iz sluhovoda. 

Naročite se na pregled ušes in testiranje sluha.

Pri nas lahko poleg klasičnih testiranj sluha, opravimo tudi akustično meritev sluhovoda.

Odstranjevanje masla iz sluhovoda je ovirano zaradi samega sluhovoda (anatomsko ozek sluhovod, eksostoze – kostni izrastki sluhovoda) ali posredno zaradi nošenja slušnih aparatov ali ušesnih slušalk ter ušesnih čepkov.  Najbolj mašijo uho vušesni slušni aparati ter redna uporaba čepkov, na primer pri plavalcih ali pri uporabi čepkov za zmanjševanje hrupa na delovnem mestu. Vse, kar dlje časa nosimo v ušesu, spodbuja uho k večji proizvodnji ušesnega masla. 

Večjo tvorbo ušesnega masla povzroči tudi draženje sluhovodov (npr. čiščenje s paličicami, neprestano prijemanje ali drgnjenje ušes). Poleg večje proizvodnje ušesnega masla ob vstavljanju paličic v uho lahko tega s paličicami ali drugimi pripomočki porinemo globlje v uho in pri tem poškodujemo sluhovod ali celo bobnič.

Sluhovod se normalno lahko popolnoma sam očisti ušesnega masla. Izločanje tega iz sluhovoda omogoča že sama lega sluhovoda in smer potovanja cerumna od znotraj navzven. Nadaljnje nastajanje novega izločka iz cerumenskih žlez izpodriva starega. Premikanje čeljusti, ob žvečenju hrane pa čiščenje cerumna iz ušes še pospešuje. Dokler ceruminalni zamašek ne zapre sluhovoda v celoti, običajno ne dela težav. Kadar se poveča in tesno prilepi na sluhovodno steno, pogosto pri umivanju in kopanju, ko se prepoji z vodo, povzroči zamašenost ušesa. Lahko se pojavi šumenje, občutek pritiska v ušesu ali glavi, lahko tudi bobnenje. Izjemoma ta znamenja spremlja vrtoglavica (3). Pri pogostem mašenju sluhovodov si lahko pomagamo z vkapavanjem parafinskega olja v sluhovod.

V kolikor se sluhovod ne sprosti v dveh do treh dneh je potreben pregled pri zdravniku, najbolje specialistu otorinolaringologu. Specialist bo odstranil ušesno maslo  s spiranjem z vodo ali z ušesnim aspiratorjem ali s posebnimi inštrumenti (pincete, prijemalke). 

Srednje uho

Vnetje sluhovoda, bobnička ali votline srednjega ušesa lahko povzroči občutek polnosti v ušesu. Občutek zamašenosti ušesa se lahko pojavi pri akutnem ali kroničnem vnetju srednjega ušesa.

Vnetja srednjega ušesa ne prizadenejo vedno vsega področja srednjega ušesa hkrati, zato so prevladujoča znamenja odvisna od mesta, kjer so vnetne spremembe najhujše.  Potek vnetja je odvisen od vrste povzročitelja, imunobiološkega stanja organizma, individualnih anatomskih posebnosti in ne nazadnje od uspešnosti zdravljenja. Za hemolitični streptokok (bakterija) je značilen silovit potek obolenja, pnevmokok (bakterija) pa daje neznačilno in zato pritajeno klinično simptomatiko.

Predvsem pri otrocih se pogosto pojavi kronično izlivno vnetje srednjega ušesa, ki povzroča občutek polnosti v ušesu in slabši sluh. Pogostejše je pri otrocih, ki imajo povečano žrelnico, oziroma težave s prezračevanjem ušesne tako imenovane Eustahijeve troblje (tuba auditiva).  Zaradi motenega prezračevanja ušesne troblje lahko pride celo do retrakcije bobniča, lahko tudi izliva v bobnično votlino.

Aerootitis oz. letalsko uho je posebna oblika seroznega izliva (tekočega srednjega ušesa), ki nastane ob spuščanju letala, ko ostane pritisk v bobniču zaradi slabega delovanja Eusthijeve troblje nižji od pritiska v okolju. Zato je pomembno, da kadar pride do spremembe zunanjega tlaka, kot je na primer polet z letalom ali potapljanje, izenačimo pritisk v srednjem ušesu.

Eustahijeva troblja povezuje bobnično votlino z zgornjim delom žrela, torej se nahaja za nosom. Po njej prihaja zrak v votline srednjega ušesa in izravnava zunanji zračni pritisk s pritiskom v srednjem ušesu.  Tuba je dolga približno 3, 5 cm in je sestavljena iz hrustančnega in koščenega dela. Tuba se odpira v zgornjem delu žrela v bližini limfatičnega tkiva, tako imenovane žrelnice. Če je žrelnica, predvsem pri otroku povečana, moti delovanje Eustahijeve troblje. Troblja se odpre le pri goltanju, zevanju, zehanju in izgovarjanju goltnikov.

Kronična vnetja srednjega ušesa se običajno pojavljajo kot večletna obolenja s slabšanjem sluha ter izcedkom iz perforacije bobniča (luknja na bobniču), redko so vzrok za nenaden občutek zamašenosti ušesa.

Otoskleroza je etiolioško nepojasnjena bolezen slušnih koščic in v napredovali obliki tudi polžka. Pogostejša je pri ženskah in se pojavlja običajno med 20 in 40 letom starosti, med nosečnostjo rada napreduje. Kaže se lahko kot občutek polnosti v ušesu, slabši sluh šumenje ali vrtoglavica. 

Izjemoma lahko povzročajo občutek polnosti ušesa tumorji srednjega ušesa, med njimi je najpogostejši glomusni tumor.

Notranje uho

Okvare na področju notranjega ušesa so predvsem v starosti zelo pogoste. Presbiakuza je s starostjo povezana kumulativna izguba sluha. Slabšanje sluha po 65 letu starosti je fiziološko. Običajno je prisoten slabši sluh, lahko občutek polnosti v ušesih ter šumenje (4).

Za Menierovo bolezen je značilen napad izgube sluha, ki se lahko kaže kot občutek polnosti v ušesu, šumenje in vrtoglavica. Patomorfološka osnova je endolimfatični hidrops (čezmerno nabiranje tekočine v notranjem ušesu) labirinta.

Izjemoma je vzrok za občutek polnosti ušesa tumor notranjega ušesa oziroma slušnega živca, med njimi je najpogostejši akustični nevrinom.

Pregled in preiskave – diagnostika

Za postavitev diagnoze pri občutku zamašenosti v ušesu je potreben ORL pregled pri specialistu otorinolaringologu. Prvo je potrebno uho pregledati s pomočjo ušesnega livčka, najbolje s pomočjo otomikroskopa, ki omogoča natančen pregled sluhovoda in bobniča. Specialist po potrebi uho tudi očisti. 

Za oceno podajnosti bobnička se uporablja timpanometrija ušesa. Timpanometrija je objektivna preiskovalna metoda s katero ugotavljamo motnje prevajanja zvoka, do notranjega ušesa. Z njo ocenjujemo impedanco (podajnost) bobnička.  Preiskava je neboleča in se izvede z vstavitvijo sonde v sluhovod. S pomočjo timpanometrije dobimo podatke o stanju in delovanju srednjega ušesa. Med preiskavo aktivno sodelovanje preiskovanca ni potrebno, kar izkoriščamo pri diagnostiki dojenčkov in majhnih otrok (5). 

Pražna tonska avdiometrija je najbolj pogosto uporabljena metoda meritve sluha. Je subjektivna preiskovalna metoda. Primerna je za odrasle in večje otroke, saj zahteva dobro sodelovanje preiskovanca. Pri preiskavi s čistimi toni določamo prag sluha, to je najnižja jakost zvoka, ki jo preiskovanec še zazna. Preiskovanec ima med meritvijo na glavi slušalke za merjenje zračne in kostne prevodnosti. S pražno tonsko avdiometrijo ugotavljamo vrsto in stopnjo izgube sluha (6).

Naročite se na pregled ušes in testiranje sluha.

Pri nas lahko poleg klasičnih testiranj sluha, opravimo tudi akustično meritev sluhovoda.

Pri otrocih ali slabše sodelujočih lahko opravimo meritve zvočnega sevanja ušesa, ki je prisotno pri vseh zdravih ušesih. Prehodno zvočno sevanje ušesa (angl. transient evoced otoacoustic emission TOAE) se pojavi, kot odgovor na draženje s klikom po 5-20 milisekundah v območju 500 do 4000 Hz. S hkratnim predvajanjem dveh tonov različnih frekvenc ugotavljamo zvočno sevanje kot produkt pačenja (angl. distortion product otoacoustic emissions DPOAE). Z izzivnostjo teh dveh metod izključujemo težje okvare sluha (7).  

Pogosto je v diagnostiki okvar sluha potrebno narediti tudi preiskave za oceno stanja ravnotežnostnega aparata, saj sta organ za sluh in ravnotežje neposredno povezana.  Nemalokrat je potrebna slikovna diagnostika, predvsem za izključitev težje patologije  in sicer najpogosteje CT temporalnih kosti ali MR glave.   

Zaključek

V primeru občutka zamašenosti ušesa je ob pojavu simptomov potreben pregled pri zdravniku specialistu otorinolaringologu, saj gre lahko, sicer zelo redko za resnejše akutne težave, ki jih je potrebno nemudoma zdraviti. Diagnostiko pa je potrebno opraviti tudi zaradi stanj, ki nezdravljena povzročijo trajne težave s sluhom ali druge zaplete v področju glave in vratu.

1. Kambič V. Otorinolaringologija. Ljubljana: Mladinska knjiga; 1975. 15-74
2. Earwax. Wayback Machine at the American Hearing Research Foundation. Chicago, Illinois 2009. 2-25
3. Povhe B. Bolezni srednjega ušesa. Ljubljana: Obzornik zdravstvene nege; 1977. 39-43
4. Eckert MA, Harris KC, Lang H, Lewis MA,  Schmiedt RA,  Schulte BA, Steel KP, Vaden Jr KI,  Dubno JR.  Translational and interdisciplinary insights into presbyacusis: A multidimensional disease Hearing research , 2021. 402
5. Interacoustics. Introduction to tympanometry (Internet). Introduction to tympanometry. 2020. Dosegljivo na : https://www.interacoustics.com/guides/basic
6. Simonović M, Audiologija 1. Beograd: Savremena administracija; 1977. 333-341
7. Madell RJ, Flexer C. Pediatric Audiology 2008: 5-15:45-180

---