Žrelo in grlo
Žrelo je pomembno za usmerjanje hrane in tekočine v požiralnik ter zraka v grlo.
Grlo poskrbi za prehod zraka v sapnik, ščiti dihalne poti pred vdorom hrane in tekočin. V grlu se nahajajo glasilke katerih gibanje omogoča tvorbo zvoka pri govorjenju, petju.
Kako poteka prvi pregled?
Obseg prvega pregled pri ORL specialistu je odvisen od pacientovega zdravstvenega stanja in njegovih potreb. Za čim boljšo obravnavo je potrebno pacientovo zaupanje in iskrenost.
Anamneza
Pogovor o vaših simptomih, preteklih boleznih, dosedanjih zdravljenjih in zdravstvenih stanjih.
Pregled
Vključuje pregled ušes z otomikroskopijo (ušesnim mikroskopom), pregled nosu s prednjo rinoskopijo (osnovni pregled), pregled ustne votline, žrela in grla ter otipanje vratu.
Testi
Če je potrebno, bo zdravnik opravil dodatne diagnostične preiskave; endoskopske preiskave (pregled nosne votline, žrela grla).
Diagnoza
Na podlagi vseh zbranih podatkov in informacij bo specialist postavil diagnozo ter predlagal ustrezno zdravljenje, po potrebi bo predpisal zdravila in predlagal morebitne dodatne preiskave, oziroma predlagal pregled pri drugih specialistih.
Svetovanje
Specialist vam bo podal nasvete o tem kako preprečevati nastanek novih težav in kako ohranjati zdravje.
Pogoste težave z žrelom in grlom
Žrelo je prehodna pot za zrak in hrano. Vodi v grlo in v požiralnik. Da hrana ne bi zašla v grlo oziroma v dihalne poti, poskrbi posebno nadzorno središče v možganih, ki uravnava požiranje. Ker se pod žrelom prične dihalna pot z grlom, je pomembno, da se le ta ob požiranju zapre s poklopcem.
Žrelo je mišična cev, na začetku katere se stikata nosna in ustna votlina, na koncu pa se nadaljuje v požiralnik in grlo. Žrelo delimo na :
- Zgornji del žrela (epifarinks-nazofarinks), skozi katerega prehaja samo zrak
- Srednji del žrela (mezofarinks-orofarinks)
- Spodnji del (hipofarinks-laringofarinks)žrela, skozi katerega prehajata tako zrak kot hrana, vendar ne oba hkrati.
V zgornjem delu grla, se namreč nahajata glasilki. To sta gubi, ki oblikujeta glas. Med dihanjem sta glasilki sproščeni in potegnjeni v stran, tako da lahko zrak nemoteno prehaja po grlu v sapnik. Med govorjenjem se mišice v grlu napnejo in nategnejo glasilki prek grla. Zrak iz pljuč ju zatrese in nastane zvok, ki ga pretvorimo v jasen govor. Od tega, kako bodo napete mišice, je odvisna tudi napetost glasilk. Bolj kot so te napete, višji je glas. Če veliko govorimo, se mišice, ki nadzorujejo glasilke, utrudijo in popustijo, tako lahko začasno celo izgubimo glas. Pogosto izgubimo glas tudi takrat, ko se glasilki vnameta in nabrekneta, kar privede do hripavosti ali izgube glasu, ker se glasilki ne moreta več pravilno zatresti.
V zgornji del žrela se odpirata tudi ušesni troblji ali Evstahijevi cevi, ki sta povezani z votlino srednjega ušesa. Prek teh cevi se izenačuje zračni tlak s tlakom, ki je v votlini srednjega ušesa. Če se to ne bi dogajalo:
- bi med hitrim dviganjem v višino večji tlak, ki bi nastal v zaprti votlini srednjega ušesa, od znotraj pritiskal z večjo silo na bobnič in ta bi se izbočil.
- bi med spuščanjem povečani zračni tlak na zunanji strani porinil bobnič proti votlini srednjega ušesa. Napet bobnič bi slabše prenašal slušne signale, pri velikih spremembah pa bi lahko celo počil.
Na zadnji steni zgornjega dela žrela je skupek limfatičnega tkiva, ki ga imenujemo žrelnica. Poleg tega sta med sprednjim in zadnjim nebnim lokom obojestransko skrita mandlja-tonzili, ki sta prva branitelja organizma, pri vdoru mikroorganizmov v telo.. Skupaj z limfatičnim tkivom na korenu jezika in manjšimi otočki limfatičnega tkiva na zadnji steni žrela, žrelnica in mandlji tvorijo okrog žrela obroč obrambnega tkiva, ki normalno uničuje patogene mikroorganizme, ki pridejo v stik s sluznico.
Zrak, ki prihaja po zgornjih dihalnih poteh v žrelo, nadaljuje pot prek grla v sapnik. Ker mora biti prehod za zrak ves čas nemoten, obdajajo grlo hrustanci ploščatih in viličastih oblik, povezani z vezmi. Hrustančasto ogrodje je sicer precej prožno, a dovolj trdo, da hkrati tudi preprečuje, da bi se grlo zlahka stisnilo in s tem preprečilo nemoten pretok zraka.
Poleg tega, da grlo omogoča nemoten prehod zraka, je druga njegova funkcija tvorba glasov. V zgornjem delu grla, se namreč nahajata glasilki. To sta gubi, ki oblikujeta glas. Med dihanjem sta glasilki sproščeni in potegnjeni v stran, tako da lahko zrak nemoteno prehaja po grlu v sapnik. Med govorjenjem se mišice v grlu napnejo in nategnejo glasilki prek grla. Zrak iz pljuč ju zatrese in nastane zvok, ki ga pretvorimo v jasen govor. Od tega, kako bodo napete mišice, je odvisna tudi napetost glasilk. Bolj kot so te napete, višji je glas. Če veliko govorimo, se mišice, ki nadzorujejo glasilke, utrudijo in popustijo, tako lahko začasno celo izgubimo glas. Pogosto izgubimo glas tudi takrat, ko se glasilki vnameta in nabrekneta, kar privede do hripavosti ali izgube glasu, ker se glasilki ne moreta več pravilno zatresti.
Pot vdihanega zraka.
Ko vdihnete skozi nos ali usta, potuje zrak navzdol po žrelu (zadnjem delu grla), gre skozi grlo (glasilke) in v sapnik.
Naročite se na pregled žrela in grla.
Kar ne bomo videli s prostim očesom, bomo pregledali endoskopsko. Na vašo željo lahko pregled spremljate tudi na velikem zaslonu.
Nasveti specialista
Nasveti specialista
Pogosta vprašanja in odgovori
Kako ločimo bolečino v žrelu in bolečino v grlu?
Obolenje žrela občutimo kot bolečino, draženje, praskanje, pekoč občutek in srbenje, požiranje postane boleče in je lahko zelo ovirano. Pri obolenjih grla smo hripavi, imamo lahko težave z dihanjem, lahko se pojavita zaletavanje ter kašelj pri pitju in hranjenju.
Ali lahko želodčna kislina draži grlo?
Včasih se lahko kislina, ki uhaja iz želodca, prebije v zadnji del grla, v ustih pa pusti neprijeten, grenak okus. V večjih količinah pa lahko povzroči razdraženost in pordelost sluznice grla, kar se kaže kot razdraženost grla.
Ali je kaj narobe če se mi spremeni glas?
Po dolgotrajni hripavosti lahko pride do spremembe glasu ali do pomanjkanja glasu, vzroki so lahko številni, zdravljenje pa je odvisno od specifičnega vzroka. V kolikor težave trajajo dlje časa ali pa se ponavljajo, je obisk specialista vsekakor potreben.
