Naglušnost: vzroki, simptomi in možnost zdravljenja

Sluh je eden najpomembnejših čutov. Vendar pa izguba sluha ni le izguba enega od čutov; je kompleksno stanje, ki temeljito preoblikuje način, kako posameznik komunicira z okoljem, vključujoč njegovo kakovost življenja. Izguba sluha je delna ali popolna nezmožnost slišati zvoke v enem ali obeh ušesih. Lahko je začasna ali trajna, blaga ali huda in se pojavlja pri različnih frekvencah zvoka.

Izguba sluha je pogosto stanje. Trenutno ima več kot 1,5 milijarde ljudi po svetu izgubo sluha na vsaj enem ušesu. Od tega približno 430 milijonov ljudi potrebuje rehabilitacijo zaradi okvare sluha. 

Naglušnost ali izguba sluha se razlikuje po intenzivnosti; od blage do popolne izgube sluha. To stanje lahko pomembno vpliva na sposobnost posameznika, da se učinkovito sporazumeva, kar lahko vodi do izolacije, depresije in zmanjšane samozavesti. Poleg tega lahko naglušnost ovira učenje, delovno uspešnost in vsakodnevne interakcije.

Vzroki in vrste naglušnosti

Naglušnost lahko razdelimo na tri glavne vrste: prevodno, senzorinevralno in mešano naglušnost. Vsaka ima različne vzroke:

• Prevodna naglušnost je posledica težav v zunanjem ali srednjem ušesu, ki preprečujejo prenos zvoka do notranjega ušesa. Vzroki so lahko okužbe ušesa, tekočina v srednjem ušesu, perforacija bobniča ali otoskleroza.
• Senzorinevralna naglušnost je posledica okvare ali poškodbe notranjega ušesa ali slušnega živca. Vzroki vključujejo staranje, izpostavljenost glasnemu hrupu, nekatere bolezni in zdravila ter genetske dejavnike.
• Mešana naglušnost je kombinacija prevodne in senzorinevralne naglušnosti.

Stopnje naglušnosti so razvrščene na podlagi praga sluha, ki je izmerjen v decibelih (dB):

• Normalno slišanje (-10 do 15 dB)
• Blaga izguba sluha (16 do 40 dB)
• Zmerna izguba sluha (41 do 70 dB)
• Huda izguba sluha (71 do 90 dB)
• Zelo huda izguba sluha (91 dB ali več)

Simptomi in zgodnje prepoznavanje

Simptomi naglušnosti se lahko razvijajo postopoma ali nenadoma, odvisno od vzroka, in vključujejo širok spekter težav s sluhom in komunikacijo. Nekateri ključni simptomi vključujejo:

• Težave pri razumevanju govora, zlasti v hrupnem okolju: posamezniki lahko opazijo, da imajo težave s sluhom pri razlikovanju govora od hrupa v restavracijah, na zabavah ali v drugih hrupnih okoljih.
• Prošnje za ponavljanje: pogosto spraševanje sogovornikov, naj ponovijo, kar so rekli, je eden od simptomov naglušnosti, še posebej, če to postane redna potreba.
• Povišanje glasnosti televizorja ali radia: potreba po višji glasnosti naprav kot je običajno ali kot je udobno za druge, je lahko znak slabšega sluha.
• Težave s slišanjem visokih tonov: izguba sposobnosti slišati visoke tone, kot so piskanje, otroški glasovi ali visoki zvoki v glasbi, je pogost simptom.
• Zvonjenje ali šumenje v ušesih: stanje, znano kot tinitus, je pogosto povezano z naglušnostjo in se lahko manifestira kot zvonjenje, brenčanje ali šumenje v ušesih.
• Izogibanje socialnim situacijam: posamezniki z naglušnostjo se lahko začnejo izogibati družabnim srečanjem ali situacijam, kjer je potrebna komunikacija, zaradi frustracij ali težav pri razumevanju govora.
• Branje z ustnic in večje zanašanje na vizualne namige: nekateri razvijejo spretnost branja z ustnic ali postanejo bolj odvisni od vizualnih namigov v komunikaciji, da bi nadomestili izgubo sluha.
• Občutek utrujenosti ali izčrpanosti po socialnih srečanjih: naprezanje, da bi slišali in razumeli govor, lahko povzroči mentalno utrujenost.

Kako prepoznati simptome?

Prepoznavanje teh simptomov pri sebi ali pri drugih je prvi korak k iskanju pomoči. Mnogi ljudje se morda ne zavedajo, da imajo težave s sluhom, dokler ne postanejo izrazite. Zgodnje prepoznavanje in iskanje strokovne pomoči lahko pripomoreta k boljšim izidom zdravljenja in ohranjanju kakovosti življenja.

Diagnoza in zdravljenje

Zgodnja diagnoza je bistvena in zahteva celovit pristop, ki vključuje anamnezo, fizični pregled in slušne teste (avdiometrične teste), ki ocenjujejo sposobnost posameznika, da sliši različne zvočne frekvence. Glede na vrsto in stopnjo naglušnosti se lahko priporočijo različne možnosti zdravljenja, vključno s slušnimi aparati, vsadki srednjega ušesa, polževimi (kohlearnimi) vsadki in drugimi tehnološkimi pripomočki.

Naročite se na ORL pregled

Pri nas imamo na voljo najsodobnejše diagnostične preiskave za sluh in ravnotežje, zato lahko vse opravite pod eno streho že ob prvem obisku.

Anamneza in fizični pregled

Zdravnik bo najprej zbral podatke o anamnezi in morebitni izpostavljenosti dejavnikom tveganja za izgubo sluha. Fizični pregled ušesa lahko razkrije težave, kot so blokade zaradi ušesnega masla, okužbe ali strukturne anomalije.

Slušni testi

Ti testi so ključnega pomena za določitev stopnje in vrste naglušnosti. Avdiometrija ocenjuje sposobnost osebe, da sliši zvoke različnih frekvenc in glasnosti. Testiranje lahko vključuje:

• Tonsko avdiometrijo, ki meri prag sluha za zvočne tone različnih frekvenc.
• Govorno avdiometrijo, ki ocenjuje sposobnost razumevanja govora različnih glasnostih.
• Timpanometrijo, ki preizkuša delovanje srednjega ušesa in bobniča.
• Otoakustične emisije (OAE), ki preverjajo delovanje notranjega ušesa – polža (kohlea), z zaznavanjem zvokov, ki jih kohlea proizvaja kot odziv na zvočne dražljaje.

Zdravljenje naglušnosti

Zdravljenje naglušnosti se razlikuje glede na vzrok, vrsto in stopnjo izgube sluha. Možnosti vključujejo medicinske, kirurške in podporne tehnologije.

• Medicinsko in kirurško zdravljenje

Zdravljenje okužb ušesa z antibiotiki ali drugimi zdravili.

Kirurški posegi, kot je operacija otoskleroze ali zapora perforiranega bobniča, lahko izboljšajo prevodno naglušnost.

Implantacija slušnih pripomočkov, kot so kohlearni vsadki za ljudi s hudo senzorinevralno izgubo sluha, kjer slušni aparati niso učinkoviti.

• Slušni aparati in drugi tehnični pripomočki

Slušni aparat je medicinski pripomoček, ki se ga najpogosteje predpiše za izboljšanje sluha pri  različnih vrstah in stopnjah naglušnosti. Deluje tako, da ojača zvoke, kar omogoča lažje slišanje in razumevanje govora. Slušni aparat našega sluha ob pravilni uporabi ne slabša, lahko pa pomembno vpliva na kvaliteto življenja.

Telecoil in Bluetooth tehnologije omogočajo neposredno povezavo med slušnim aparatom in elektronskimi napravami, kot so telefoni, televizorji in mikrofonski sistemi.

• Rehabilitacija

Slušna rehabilitacija in terapija govora sta ključni za izboljšanje komunikacijskih veščin in spoprijemanje z izgubo sluha.

Podporne skupine in svetovanje lahko pomagajo posameznikom in njihovim družinam pri prilagajanju na življenje z naglušnostjo.

Pomen preventive naglušnosti

Preventiva igra ključno vlogo pri ohranjanju sluha in preprečevanju naglušnosti. S številnimi vzroki izgube sluha, ki so prepričljivi, lahko zgodnje in dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov znatno zmanjša tveganje za razvoj naglušnosti. Preventiva se osredotoča na naslednje ključne strategije:

Zaščita sluha

• Izogibanje glasnim zvokom: izpostavljenost glasnim zvokom je eden glavnih vzrokov za naglušnost. To vključuje delo v hrupnih okoljih in poslušanje glasne glasbe preko slušalk. Uporabljajte zaščitno opremo, kot so čepki za ušesa ali naglavne slušalke, v hrupnih okoljih in omejite čas izpostavljenosti.
• Uporaba pravilne glasnosti: Pri uporabi slušalk je pomembno, da glasnost ni previsoka. Pravilo 60/60 je dober vodnik: poslušajte glasbo na največ 60% maksimalne glasnosti za največ 60 minut na dan.

Zdrav življenjski slog

• Prehrana in vadba: zdrava prehrana in redna telesna vadba lahko izboljšata krvni obtok, kar je koristno tudi za vaš sluh. Podobno na sluh vplivajo določena hranila, kot so omega-3 maščobne kisline, antioksidanti in vitamini, predvsem B kompleks.
• Prenehanje kajenja in omejitev alkohola: kajenje in prekomerno uživanje alkohola sta povezana z večjim tveganjem za izgubo sluha, zato je njuna omejitev koristna za dober sluh.

Redni Zdravniški Pregledi

• Redni presejalni pregledi: redni testi sluha lahko zgodaj odkrijejo znake izgube sluha, kar omogoča zgodnje ukrepanje. To je še posebej pomembno za otroke, starejše osebe in ljudi, ki so izpostavljeni hrupnim okoljem.
• Različna zdravstvenima stanja: določena zdravstvena stanja, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen, težave s ščitnico in bolezni srca, so povezana z večjim tveganjem za slabši sluh. Zdravljenje teh stanj lahko pomaga zmanjšati tveganje za okvaro sluha.

Izobraževanje in ozaveščanje

• Ozaveščanje o tveganjih: izobraževanje o tveganjih, povezanih z izgubo sluha in o načinih za njeno preprečevanje je ključnega pomena. To vključuje ozaveščanje v šolah, na delovnem mestu in preko javnih kampanj.
• Varstvo sluha na delovnem mestu: delodajalci bi morali zagotoviti ustrezno zaščito sluha in redne zdravstvene preglede za zaposlene, ki so izpostavljeni hrupu.

Sledenje tem preventivnim strategijam lahko pomembno prispeva k ohranjanju sluha in zmanjšanju incidence naglušnosti v populaciji. Pomembno je, da se zavedamo, kako dragocen je naš sluh in da z njim ravnamo skrbno in odgovorno.

Naročite se na ORL pregled

Pri nas imamo na voljo najsodobnejše diagnostične preiskave za sluh in ravnotežje, zato lahko vse opravite pod eno streho že ob prvem obisku.

Zaključek

Diagnoza in zdravljenje naglušnosti sta ključna za izboljšanje kakovosti življenja prizadetih. Z zgodnjim odkrivanjem in uporabo sodobnih zdravstvenih ter tehnoloških rešitev lahko mnogi ljudje z naglušnostjo živijo polno in aktivno življenje.

Pomembno je, da se posamezniki, ki sumijo na izgubo sluha, čim prej obrnejo na zdravnika specialista otorinolaringologa.