Ste kdaj doživeli nenadno vrtoglavico, omotico ali občutek, da izgubljate ravnotežje? Ta neprijeten simptom je lahko znak periferne okvare kot je benigni paroksizmalni pozicijski vertigo (BPPV), akutne idiopatične enostranske vestibulopatije, vestibularnega nevritisa oziroma nevronitisa, Ménièrove bolezni ali pa centralne možganske kapi v vertebrobazilarnem povirju, vestibularne migrene in drugih bolezni in okvar notranjega ušesa ali centralnega živčnega sistema. Akutni vestibularni sindrom lahko močno vpliva na vsakdanje življenje. Čeprav se pogosto zamenjuje z drugimi motnjami, je hitro prepoznavanje ključnega pomena za pravilno zdravljenje.
Vestibularni nevritis oziroma neuronitis (VN) je vnetje vestibularnega živca, ki povzroči akutno enostransko izgubo funkcije vestibularnega sistema. To stanje običajno vodi v nenadno in hudo vrtoglavico ter težave z ravnotežjem, medtem ko sluh običajno ostane nepoškodovan.
Kako deluje naše ravnotežje?
Vestibularni organ je del našega ravnotežnega sistema in je hkrati del notranjega ušesa, nahaja se v posebnem delu kosti, imenovanem petrozni del senčnice. Sestavljen je iz kostnega in membranoznega labirinta, ki sta napolnjena z različnima tekočinama – perilimfo in endolimfo.
Med njima je mreža nežnih vezivnih vlaken, ki strukturo držijo na mestu. V bližini vestibularnega organa se nahajajo tudi pomembni deli, kot so srednje uho s slušnimi koščicami, kohlea (organ za sluh) ter sedmi in osmi možganski živec. Slednji se razcepi na del za sluh (kohlearni živec) in del za ravnotežje (vestibularni živec). Za zaznavanje gibanja glave imamo tri polkrožne kanalčke, ki so postavljeni pod pravimi koti in zaznavajo kotne pospeške. Otolitski organ, ki ga sestavljata vrečica in mešiček (utrikulus in sakulus) zaznava položaja glave v prostoru in linearne pospeške.
Glavne naloge vestibularnega sistema so:
• zaznavanje gibanja in položaja glave,
• pomoč pri stabilnem vidu med gibanjem (da lahko jasno vidimo, tudi ko se premikamo),
• vzdrževanje ravnotežja in telesne drže z usklajevanjem mišične napetosti.
Vzroki in simptomi za nastanek vestibularnega sindroma
Najpogostejši vzroki akutnega vestibularnega sindroma so:
1. Virusne okužbe – Najpogostejši vzrok; običajno gre za viruse prehlada ali gripe, ki povzročijo vnetje vestibularnega živca.
2. Nevrološke bolezni – Motnje, kot je multipla skleroza, lahko prizadenejo vestibularni živec.
3. Poškodbe glave ali vratu – Travma lahko poškoduje živec in sproži simptome IVN.
4. Ušesne okužbe – Vnetje iz srednjega ali notranjega ušesa se lahko razširi na vestibularni živec.
5. Avtoimunske bolezni – Redko, a možno, da imunski sistem napade vestibularni živec.
Vestibularni sistem v notranjem ušesu skrbi za zaznavanje gibanja in položaja glave ter telesa. Pomaga pri ohranjanju ravnotežja, usklajevanju gibanja oči in telesne drže. Motnje v delovanju vestibularnega sistema lahko povzročijo neskladje med senzoričnimi informacijami, kar vodi do občutka nestabilnosti, dezorientacije in težav pri ohranjanju ravnotežja. To se lahko kaže kot težave pri hoji, stoji ali spremembi položaja telesa.
Glavni simptomi vestibularnega sindroma
• Vrtoglavica: Občutek vrtenja ali premikanja okolice.
• Omotica: Občutek lahkotnosti v glavi ali nestabilnosti.
• Slabost in bruhanje: Pogosto spremljata vrtoglavico.
• Težave z ravnotežjem: Nestabilnost pri hoji ali stoji.
• Nenadna izguba stabilnosti: Povečano tveganje za padce.
• Zamegljen vid: Težave z ostrino vida, zlasti med gibanjem.
• Zvonenje v ušesih (tinitus)
Vrste vestibularnih motenj
1. Periferne vestibularne motnje:
– Benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica (BPPV): Kratkotrajna vrtoglavica, ki se pojavi ob spremembi položaja glave.
– Vestibularni neuronitis oziroma nevritis: Vnetje vestibularnega živca, ki povzroča nenadno vrtoglavico.
– Ménièrova bolezen: Kronična motnja, ki povzroča epizode vrtoglavice, šumenja in izgubo sluha.
2. Centralne vestibularne motnje:
– Možganska kap: Nenadna motnja krvnega pretoka v možganih, ki lahko vpliva na ravnotežje.
– Multipla skleroza: Avtoimuna bolezen, ki poškoduje živčne ovojnice in lahko vpliva na ravnotežje.
– Tumorji možganov: lahko pritiskajo na dele, odgovorne za ravnotežje.
Pregled in diagnoza
Pregled pri ORL specialistu vključuje:
1. Pogovor z bolnikom (anamneza) Zdravnik se pogovori o tem, kdaj so se težave začele, kako dolgo trajajo, ali jih sproži gibanje glave, ter če so prisotni drugi simptomi, kot so slabost, šumenje ali izguba sluha.
2. Klinični pregled ušesa, nosu, žrela in grla ter ocena ravnotežja, gibanja oči in morebitne nevrološke znake.
Naročite se na pregled ušes in testiranje ravnotežja.
Poleg klasičnih diagnostičnih postopkov za testiranje ravnotežja, lahko pri nas celovito ocenimo vaše ravnotežje z računalniško dinamično posturografijo na edini takšni napravi v Sloveniji.
3. Vestibularni testi Opazovanje nistagmusa: zaznava nehotene očesne gibe. Timpanometrija: meritev podajnosti bobniča • Avdiometrija: preverjanje sluha. • Dix-Hallpikeov test: za preverjanje pozicijske vrtoglavice.
• Kalorični test: draženje ušesa s toplo in hladno vodo ali zrakom. • Videonistagmografija (VNG): analiza očesnih gibov med testi. • Video impulzni test glave (vHIT): preveri odziv oči na hitro premikanje glave.
4. Dodatne preiskave Če zdravnik sumi na druge težave lahko predlaga slikanje z MRI ali napoti bolnika k nevrologu.
5. Diagnoza in zdravljenje Na koncu postavi diagnozo in predlaga ustrezno zdravljenje, kot so zdravila, posebni manevri ali fizioterapija.
Zakaj je pravilna diagnoza pomembna?
➢ Omogoča ciljano zdravljenje – npr. manevre za BPPV, zdravila za vestibularni nevritis ali terapijo za Ménièrovo bolezen.
➢ Prepreči napačno zdravljenje ali nepotrebno zaskrbljenost.
➢ Pomaga ločiti nenevarna stanja od resnejših (npr. kap, tumor).
➢ Omogoča napotitev k ustreznemu specialistu (ORL, nevrolog, fizioterapevt). ➢ Pravilna diagnoza pomeni tudi boljšo kakovost življenja – hitrejše okrevanje in manj tveganja za padce.
Kako zdraviti vestibularni sindrom?
1. Zdravila
• Antiemetiki (zdravila proti slabosti) in antihistaminiki za lajšanje vrtoglavice in slabosti.
• Kortikosteroidi za zmanjšanje vnetja, zlasti pri vestibularnem nevritisu.
• Benzodiazepini za obvladovanje akutnih simptomov, vendar le kratkoročno.
2. Vestibularna rehabilitacija
• Vaje za stabilizacijo pogleda: treniranje oči in glave za izboljšanje ravnotežja.
• Vaje za ravnotežje: postopno povečanje zahtevnosti, da se ponovno pridobi stabilnost.
• Prilagoditvene vaje: izpostavljanje gibanju, ki sproža simptome, za zmanjšanje vrtoglavice.
Naročite se na pregled ušes in testiranje ravnotežja.
Poleg klasičnih diagnostičnih postopkov za testiranje ravnotežja, lahko pri nas celovito ocenimo vaše ravnotežje z računalniško dinamično posturografijo na edini takšni napravi v Sloveniji.
3. Kirurški oziroma invazivni posegi se izvajajo res izjemoma
• Injekcije gentamicina: za zmanjšanje simptomov pri Ménièrovi bolezni.
• Labirintektomija: operacija notranjega ušesa za odpravo težav z ravnotežjem (v primeru hudih motenj).
• Vestibularna neurektomija: prekinitev vestibularnega živca za zmanjšanje simptomov.
4. Drugi pristopi
• Spremembe prehrane (npr. zmanjšanje soli pri Ménièrovi bolezni).
• Spremembe življenjskega sloga: prilagoditev na življenje z vestibularno motnjo, vključno z izogibanjem sprožilcem simptomov in obvladovanjem stresa.
• Podpora pri prilagajanju na kronične težave: pomoč pri soočanju s čustvenimi in psihološkimi težavami, ki izhajajo iz trajnih simptomov (npr. tesnoba, depresija).
Če opazite simptome, kot so vrtoglavica, omotica, težave z ravnotežjem ali zamegljen vid, ne čakajte! Ti znaki lahko kažejo na vestibularni nevritis ali druge resne motnje, ki jih je treba pravočasno zdraviti. Zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje lahko preprečita dolgoročne težave in vam pomagata hitro povrniti ravnotežje. Posvetujte se z zdravnikom, saj je pravočasno ukrepanje ključno za vaše zdravje. Ne odlašajte – vaš korak k okrevanju se začne z obiskom strokovnjaka pri ORL Medicina d.o.o.
Avtor članka: Nejla Cerić, študentka Zdravstvene fakultete Ljubljana