Polip v nosu – kako se rešiti nosnega polipa?

Nosni polipi so ne rakave, neboleče, mehke tvorbe, ki zrastejo na sluznici nosne votline in/ali obnosnih votlin. So vrečam podobni izrastki, ki se ob dotiku lahko premaknejo in niso občutljivi, čeprav se lahko občasno pojavi bolečina zaradi pritiska v predelu obraza. Nosni polip je lahko en sam, večinoma pa jih je več in se pojavljajo obojestransko. 

Nosni polipi se najpogosteje pojavijo po 20. letu in so pogostejši pri moških kot pri ženskah.

Celokupna prevalenca nosne polipoze je 1 % – 4%. 

Etiologija je zelo različna, lahko pa nekateri procesi izrazito vplivajo na pogostost nosne polipoze. Pogostejši so pri nealergijskih kot pri alergijskih oblikah kroničnih (predvsem eozinofilnih) vnetij sluznice nosnega organa.  Izrazito pogosto pa se pojavljajo polipi pri bolnikih z aspirinsko intoleranco  (36-72%), kot tudi astmo in cistično fibrozo.

Vzroki in simptomi

Simptomi nosne polipoze se kažejo z zamašenostjo nosu, izcedkom iz nosu ali postnazalnim kapljanjem, lahko z bolečino ali pritiskom v predelu sinusov, slabšim vohom in okušanjem. Zaradi slabšega dihanja skozi nos in posledičnega dihanja skozi usta, se lahko pojavi suho, dražeče žrelo in smrčanje. 

Na splošno je nosna polipoza del klinične slike kroničnega rinitisa z nosno polipozo, čeprav obstajajo polipi, ki se pojavijo zunaj konteksta kroničnega vnetja nosne sluznice in obnosnih votlin, vendar so ti polipi v manjšini.

Diagnoza

Nosne polipe se lahko odkrije se s pregledom in sicer s sprednjo rinoskopijo s pomočjo posebnega inštrumenta (Killianov spekulum) in/ali endoskopijo (pregled s kamero) nosne votline pri zdravniku specialistu otorinolaringologu. V kolikor klinična slika ni tipična in pri enostranskem pojavljanju polipov, se običajno odvzame košček tkiva za histološko preiskavo. CT preiskava nam pomaga k natančnejši oceni razširjenosti polipov, preiskava pa je potrebna tudi za predoperativno pripravo. 

Zdravljenje

Pri zdravljenju nosnih polipov se v prvi vrsti poslužujemo konzervativne (medikamentozne) terapije, torej uporabe zdravil, najpogosteje nosnih pršil.

Za začetek zdravljenja se uporabljajo nosni kortikosteroidi v obliki pršil ali kapljic, v težjih primerih tudi sistemski kortikosteroidi. Kortikosteroidi zavirajo vnetje in s tem otekanje nosne sluznice ter polipov in tako pomagajo zmanjšati polipe, njihova uporaba pa je običajno dolgotrajna.

V primeru, da zdravila ne zadoščajo, pride v poštev kirurška odstranitev nosnih polipov. Ker se polipi po operaciji lahko ponovijo, se priporoča nadaljnja uporaba steroidnih pršil tudi po posegu. Antihistaminiki pomagajo pri simptomih pri pacientih z alergijskim rinitisom, vendar ne spremenijo osnovne bolezni. Antibiotiki za zdravljenje niso potrebni, razen če pride do sekundarne bakterijske okužbe. Za preprečevanje ponovitve težav se svetuje vlaženje zraka predvsem v zimskem obdobju in vlažne inhalacije, spiranje nosu s fiziološko raztopino ali s pršili na osnovi morske vode, izogibanje prahu, cigaretnemu dimu ter znanim alergenom.

Naročite se na ORL pregled

Pri nas imamo na voljo najsodobnejše diagnostične preiskave za sluh in ravnotežje, zato lahko vse opravite pod eno streho že ob prvem obisku.

Pomembno je tudi obvladovanje pridruženih bolezni kot so alergije in astma. V težjih primerih nosne polipoze, ki se ne odziva na običajno zdravljenje so na voljo tudi biološka zdravila (dupilumab). 

Znaki nosnih polipov so pogosto podobni kot pri prehladnih obolenjih. Če težave z zamašenostjo nosu in vodenim izcedkom iz nosu trajajo več kot 14 dni je smiseln pregled pri specialistu otorinolaringologu. Pregled pa je nujen, kadar se simptomi hitro slabšajo, ali če se pojavi dvojni vid ali druge spremembe vida, če se pojavlja bolečina ali oteklina okoli oči ali hud glavobol ali trd vrat.

Zanimivo je, da so nosne polipe opisovali že v času starih Egipčanov. Egipčanski zdravniki so bili začetniki nosnih operacij. Uporabili so instrumente za odstranjevanje možganov skozi nos kot del procesa mumifikacije. Prvi znani opisi zdravljenja nosnih polipov datirajo v čas egiptovskega zdravnika Ni-Ankh Sekhmeta, ki je bil dvorni zdravnik kralja Sahura.