Izguba sluha lahko pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika, saj omejuje sposobnost komuniciranja, zaznavanja okolice in vključevanja v družabnem življenju. Slušni aparati predstavljajo učinkovito rešitev za številne oblike naglušnosti.
Pred izbiro in nastavitvijo slušnega aparata je potrebna temeljita strokovna obravnava, ki vključuje pregled pri specialistu otorinolaringologu in avdiološke preiskave z namenom določanja vrste in stopnje izgube sluha.
Zakaj so preiskave pred nastavitvijo slušnega aparata pomembne?
Slušni aparat ni le naprava, ki ojača zvok – gre za natančno nastavljen medicinski pripomoček, ki mora biti prilagojen posameznikovi anatomiji ušesa, okvari sluha in življenjskim potrebam. Napačno izbran ali nepravilno nastavljen slušni aparat lahko povzroči nelagodje, slabo razumevanje govora, popačene zvoke…
Preiskave pred nastavitvijo slušnega aparata omogočajo:
oceno stanja slušne poti in anatomije ušesa,
določitev vrste izgube sluha (prevodna, zaznavna ali kombinirana),
izbiro najustreznejšega slušnega aparata,
oceno razumevanja govora.
Preiskave pred nastavitvijo slušnega aparata
Pregled pri ORL specialistu: anamneza, otomikroskopski pregled
Specialist otorinolaringologije najprej opravi pogovor s pacientom, kjer zbere podatke o splošnem zdravstvenem stanju, trajanju ter ostalih karakteristikah težav s sluhom, morebitni izpostavljenosti hrupu, poškodbah, okužbah, družinski zgodovini naglušnosti in drugih dejavnikih. Nato z mikroskopom opravi pregled ušesa z namenom izključitve prisotnosti ceruminalnega čepa, tujkov, vnetij, perforacije bobniča ali drugih posebnosti, ki bi lahko vplivale na rezultate preiskav sluha.
Timpanometrija
Pri timpanometriji merimo podajnost bobniča in delovanje srednjega ušesa. Meritev nam pomaga pri prepoznavanju težav, kot so tekočina v srednjem ušesu, disfunkcija Evstahijeve cevi, perforacija bobniča…
Pražna tonska avdiometrija
Gre za osnovno preiskavo sluha, pri kateri določimo najmanjšo jakost zvoka, ki jo posameznik še zazna na različnih frekvencah. Preiskava poteka v tihi sobi z uporabo slušalk. Na koncu preiskave dobimo avdiogram, to je grafični prikaz slušnega praga posameznika po frekvencah. Preiskava je neboleča, zahteva pa določeno mero zbranosti.
Avdiogram pokaže stopnjo (blaga, zmerna, težka) in vrsto izgube sluha (prevodna/konduktivna, zaznavna/senzorinevralna in kombinirana). Na podlagi avdiograma se praviloma že lahko presodi, ali je oseba kandidat za slušni aparat.
Otoakustične emisije
Poleg pražne tonske avdiometrije, ki je subjektivna preiskava sluha, uporabljamo tudi objektivne metode. Med te spadata TOAE (tranzitorne otoakustične emisije) in DPOAE (distorzijski produkt). Njuna največja prednost je, da ne zahtevata aktivnega sodelovanja pacienta, zato sta uporabni pri skupinah, kjer klasične preiskave sluha niso izvedljive ali zanesljive. Obe preiskavi sta neinvazivni, hitri in neboleči.
Govorna avdiometrija
Pri tej preiskavi pacient posluša in ponavlja slišane besede. Cilj je oceniti, kako dobro posameznik razume govor. Preiskava nam poleg tega pomaga ugotoviti, kako učinkovit bo slušni aparat pri izboljšanju razumevanja govora.
Prag neugodja
Ljudje z izgubo sluha imajo pogosto zmanjšan razpon med pragom zaznavanja zvoka in pragom nelagodja. Z meritvijo praga neugodja se določi, pri kateri jakosti je zvok za posameznika neprijeten. To je pomembno za nastavitev maksimalne ojačitve slušnega aparata.
Postopek po opravljenih preiskavah
Na podlagi vseh izvidov zdravnik specialist določi, ali je uporaba slušnega aparata smiselna in nato svetuje uporabo le-tega. V nekaterih primerih je potrebna nadaljnja obravnava pri drugih specialistih, na primer v primeru asimetrije sluha specialist otorinolaringologije svetuje slikovno diagnostiko – MR glave.
Slušni akustik pomaga pri izbiri ustreznega slušnega aparata in opravi začetno nastavitev. Po prejemu slušnega aparata pacient prejme navodila za uporabo in potrebne nasvete. Sledi poskusno obdobje uporabe, v naslednjih tednih pa kontrolni pregledi in morebitne dodatne prilagoditve nastavitev slušnega aparata.
Pomembno je vedeti, da možgani potrebujejo nekaj časa, da se ponovno privadijo na zvoke, ki jih dolgo niso zaznavali. Začetna izkušnja ni vedno idealna, vendar se z redno uporabo in pravilnim sledenjem navodilom običajno doseže zelo dobra prilagoditev.
Zaključek
Postopek nastavitve slušnega aparata se začne z natančnimi preiskavami, ki so temelj za uspešno slušno rehabilitacijo. Samo s strokovnim pristopom lahko zagotovimo optimalno prilagoditev slušnega aparata in tako dosežemo njegovo maksimalno učinkovitost.
Če opazite, da slabše slišite, pogosto prosite druge naj ponovijo izrečeno, imate težave s komunikacijo v hrupnem okolju ali povečujete glasnost televizije, je čas, da se obrnete na ORL specialista in opravite specialistični pregled. S pravočasnim ukrepanjem lahko bistveno izboljšate svojo kakovost življenja.
Slušni aparati veljajo za najpogostejši slušni pripomoček, saj učinkovito pomagajo pri blažjih in hujših oblikah izgube sluha. Na ta način pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja, predvsem v starejših letih. Starostna naglušnost je ena najpogostejših zdravstvenih težav v zrelih letih, a ni edini vzrok izgube sluha. Do te lahko pride tudi zaradi vnetij, poškodb, bolezni, […]
Vnetje žrela, pod drugim imenom faringitis, je pogosto zdravstveno stanje, ki prizadene ljudi vseh starosti, še posebej v zimskem času. Gre za vnetje sluznice žrela, ki povzroča neprijetno bolečino, oteženo požiranje in praskanje v žrelu. Najpogosteje se pojavi kot posledica okužbe, lahko pa je povezano tudi z alergijami ali draženjem zaradi zunanjih dejavnikov, kot so […]
BPPV ali benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica je eden najpogostejših vzrokov za vrtoglavico, povezanih z ušesom. Kot že ime pove je benigna, torej nenevarna, vendar kljub temu neprijetna težava. Vrtoglavica se lahko sproži ob vsakodnevnih opravilih, tako da se ljudje začnejo izogibati določenim gibom, kar začne vplivati tudi na kakovost življenja. Nenadna vrtoglavica ob premikih glave […]
