Vrtoglavica: vzroki, simptomi in zdravljenje

Vrtoglavica je občutek vrtenja samega sebe v prostoru, oziroma občutek, da se prostor vrti okrog nas. Bolniki, ki prihajajo zaradi vrtoglavice, pogosto težko opišejo svoje težave, saj pojem vrtoglavice večkrat zamenjujejo z motnjami ravnotežja, nestabilnostjo, omotičnostjo ali občutkom zibanja. Vsi ti znaki in simptomi se sicer lahko pridružijo vrtoglavici ali se pojavljajo neodvisno od nje.

Vrtoglavico pogosto spremlja občutek slabosti in/ali bruhanje. Težave z vrtoglavico lahko močno omejujejo vsakdanje življenje, tako da se bolniki izogibajo gibom ali dejavnostim, ki sprožijo vrtoglavico (telovadba, vožnja z avtomobilom, nakupovanje v trgovini) in se zaradi tega izolirajo od okolice.

Vzroki za vrtoglavico

Vzroki za vrtoglavico so številni. Za dobro ravnotežje skrbi več organskih sistemov: organ vida, ravnotežni organ in propriocepcija – sposobnost zaznavanja položaja in gibanja (delov) telesa preko receptorjev v mišicah, vezeh in sklepih. Možgani morajo informacije, ki jih dobijo iz vseh treh sistemov, uspešno integrirati in nanje ustrezno odreagirati. 

Težave z vrtoglavico, ki so povezane z motnjami v delovanju ravnotežnega organa v notranjem ušesu (periferna vrtoglavica), so npr.:

• BPPV (benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica),
• vestibularni nevronitis,
• Menierova bolezen,
• labirintitis,
• sindrom tretjega okenca,
• poškodba notranjega ušesa (npr. po poškodbi glave, barotravmi).

Vzroki za vrtoglavico in težave z ravnotežjem so lahko tudi centralni (nevrološka obolenja kot npr. akutna možganska kap, vestibularna migrena, multipla skleroza…), metabolni, kardiogeni, cervikogeni (povezani z vratno hrbtenico) ali psihogeni.

S starostjo pride do slabšega sluha in presbiastaze – starostnega neravnotežja, ki nastane tako zaradi staranja senzoričnega sistema, kot tudi staranja centralnega živčnega sistema in motoričnega sistema. Okvare in stanja po poškodbi ali operaciji skeletnega sistema (npr. operacija kolka, kolena, gležnjev) dodatno prispevajo k slabšem ravnotežju in nestabilnosti.

Vestibularni švanom je benigen tumor, ki vznikne iz celic ovojnice slušno ravnotežnega živca. S svojo rastjo lahko pritisne na sam živec in okvari njegovo delovanje.

Pojavi se enostransko slabši sluh, enostransko šumenje, enostranska okvara ravnotežja, ki pa ni nujno izrazita (zaradi počasni rasti tumorja se okvara sproti kompenzira). Če tumor pritisne na obrazni živec, se lahko pojavi ohromitev polovice obraznih mišic. 

Simptomi in diagnoza

Okvara v delovanju ravnotežnih organov se lahko kaže kot napadi kratkotrajne (nekajsekundne) vrtoglavice, ki jo sprožijo točno določeni položaji glave oziroma telesa (npr. ob zvračanju glave nazaj ali obračanju v postelji pri BPPV), lahko kot dalj časa trajajoča (več dnevna) vrtoglavica s slabostjo in bruhanjem ter motnjami ravnotežja (npr. akutni vestibularni nevronitis).

Ponavljajoči se napadi nekaj urne močne vrtoglavice, s slabostjo, slabšim sluhom, občutkom pritiska in šumenjem v ušesu so značilni za Menierovo bolezen. Vrtoglavica se lahko pojavi tudi kot zaplet akutnega vnetja srednjega ušesa, ki ga spremlja tudi izguba sluha. Akutna možganska kap ali zagon multiple skleroze se lahko kaže z vrtoglavico, zato je potrebno izključiti centralno (nevrološko) dogajanje. 

V primeru, da so vrtoglavici pridruženi simptomi akutnega vnetja srednjega ušesa (bolečina v ušesih, povišana telesna temperatura, izcedek iz ušesa), simptomi herpes zostra ušesa (pekoči mehurčki po uhljih in sluhovodih, jeziku, ohromitev obraznega živca, lahko tudi slabši sluh ali šumenje v ušesih) ali nenadno poslabšanje sluha, je potreben nujen pregled pri otorinolaringologu.

Tudi v drugih primerih akutnih ali kroničnih težav z vrtoglavico ali motnjami ravnotežja, se svetuje obravnava pri specialistu otorinolaringologu za oceno delovanja ravnotežnih organov. V kolikor so vrtoglavici pridruženi glavobol ali drugi nevrološki simptomi (npr. dvojne slike, motnje govora ali požiranja, mravljinčenje po polovici obraza, motnje zavesti) je potreben nujen pregled pri nevrologu. 

Diagnoza se postavi na podlagi natančne anamneze, otorinolaringološkega pregleda ter preiskav sluha in ravnotežja. Za oceno delovanja ravnotežnih organov se poslužujemo več različnih ravnotežnih preiskav, npr. bitermalnega kaloričnega testiranja ravnotežnih organov – vestibulometrije (VTG), testa hitrih zasukov glave s pomočjo video očal (vHIT) in videonistagmografije (VNG), kjer iščemo tudi centralne znake vrtoglavice.

Za oceno kompenzacije okvare ravnotežnega organa lahko napravimo rotatorni test ali SHIMP test (suppression head impulse test). Računalniška dinamična posturografija (computerized dynamic posturography – CDP) je preiskava, ki objektivno oceni sposobnost vzdrževanja ravnotežja v različnih statičnih in dinamičnih pogojih.

S pomočjo CDP lahko izmerimo kako oseba uporablja vidne, vestibularne in somatosenzorne informacije pri vzdrževanju ravnotežja.  Je tudi odlična metoda za spremljanje napredka vestibularne rehabilitacije.

V kolikor se sumi na BPPV, zdravnik otorinolaringolog napravi različne diagnostične položajne manevre. 

Zdravljenje in obvladovanje

Akutni vestibularni nevronitis je za bolnika sicer zelo omejujoče stanje, ki ga tudi močno prestraši, vendar ni nevarno. Vrtoglavica se v nekaj dnevih običajno zmanjša, motnje ravnotežja pa lahko vztrajajo še par mesecev.

Nujna zdravniška pomoč je potrebna v hujših primerih, ko bolnik močno bruha in ne more vzdrževati ustrezne hidracije. Takrat nadomeščamo tekočine intravenozno, zdravila proti slabosti dajemo čim krajši čas, saj ovirajo vestibularno kompenzacijo. Za ponovno vzpostavitev ravnotežja in kompenzacijo pa je izrednega pomena vestibularna rehabilitacija (vaje za povrnitev ravnotežja). 

Pri Menierovi bolezni napad vrtoglavice običajno v nekaj urah mine, nestabilnost pa običajno še vztraja. Pogostost in jakost napadov lahko omilimo z zdravili, kot npr. z betahistinom, s kombinacijo cinarizina in dimenhidrinata, v trdovratnejših primerih z aplikacijo deksametazona v srednje uho. Svetuje se izogibanje dejavnikom tveganja, ki bi lahko izzvali napad, npr. sol, kofein, alkohol, monosodium glutamat. Pomembno je zadosti spanja in izogibanje stresu. 

Pri BPPV skuša ORL specialist z diagnostično terapevtskimi manevri povrniti otolite (kamenčke) v notranjem ušesu nazaj na svoje mesto.

Za vzdrževanje dobrega ravnotežja pri starostnikih je pomembna vsakodnevna fizična aktivnost in vestibularne vaje. 

Pri težavah z vrtoglavico in motnjami ravnotežja je pomembna vestibularna rehabilitacija. Vodene vaje s pomočjo kineziologa ali fizioterapevta ter objektivizacijo s pomočjo CDP – računalniške dinamične posturografije pripomorejo k ohranjanju dobrega ravnotežja. S tem pa ne samo prispevamo k boljši vitalnosti, ampak je dobro ravnotežje tudi dobra preventiva padcev, ki so pri starejših pogostejši in se velikokrat končajo s slabšo pokretnostjo ali celo nezmožnostjo samostojnega življenja.

Vloga ORL specialista

ORL specialist s pomočjo anamneze, statusa in preiskav preveri delovanje ravnotežnega organa. Izključi lahko morebitno vnetno dogajanje v ušesih in oceni prisotnost spontanih znakov draženja ravnotežnih organov (spontani nistagmus). Samo delovanje ravnotežnega organa se preveri z ravnotežnimi preiskavami in glede na izvide ustrezno zdravi. V primeru slabšega delovanja ravnotežnega organa je za povrnitev ravnotežja oz. kompenzacijo ključna vestibularna rehabilitacija.

V medicinskem centru ORL medicina se zavedamo kompleksnosti okvar ravnotežja, zato rehabilitacijo prilagodimo posamezniku glede na njegovo okvaro, morebitne pridružene bolezni in splošno fizično stanje.